| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SALICILNE KISLINE NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. Karst] PRI NAPADU OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA (Ips typographus L.)
Metka Visočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je med podlubniki eden najpomembnejših škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst] v Evropi. Dovzetnost dreves za škodljivce je v veliki meri odvisna od sistemsko pridobljene odpornosti (SAR). Ta izzove kvalitativne in kvantitativne spremembe v kemični sestavi gostitelja in predstavlja trajnejši način obrambe. Vodilna signalna molekula, ki izzove sistemsko pridobljeno odpornost (SAR) je salicilna kislina (SK), saj je preko različnih mehanizmov, sposobna inducirati izražanje genov za obrambo rastline. V predstavljenem poskusu smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM SK in jo kasneje izpostavili podlubnikom. To smo storili z namenom, da bi preučili spremembe vsebnosti skupnih fenolov v sekundarnem floemu navadne smreke pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja. SK je ublažila inicialni odziv skupnih fenolov na napad podlubnikov. Nadalje, tretiranje s SK, je zakasnilo degradacijo skupnih fenolov oz. privedlo do aklimatizacije obrambnega odgovora skupnih fenolov. Ugotovili smo, da obrambni odgovor skupnih fenolov na napad podlubnikov ustreza splošnemu ekofiziološkemu konceptu.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni fenoli, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.)
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 2148; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Lokalni odziv skupnih proteinov v lubju navadne smreke na tretiranje s salicilno kislino in napad podlubnikov
Robi Gjergjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je najpomembnejši škodljivec navadne smreke v Evropi. Na leto se zaradi napada podlubnikov v Sloveniji v povprečju poseka 350000 m3 lesa. Njegovo aktivnost smo spremljali skozi celotno vegetacijsko dobo leta 2008 in določili dva maksimalna naleta konec maja in konec julija, kar sovpada z visokimi temperaturami in sušnim obdobjem. V drugem sklopu poskusa smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM salicilno kislino, ki je kot signalna molekula sposobna inicirati gene za sintezo obrambnih proteinov. Preučili smo vpliv tretiranja s salicilno kislino na vsebnost skupnih proteinov v sekundarnem floemu navadne smreke od inicialnega napada do uspešne naselitve podlubnikov. Pri prvem vzorčenju (13. 4. 2007) smo pri tretiranih drevesih izmerili nižjo vsebnost skupnih proteinov v primerjavi z netretiranimi kontrolnimi drevesi, medtem ko smo sredi maja določili 97,5 % porast proteinov v lubju tretiranih kontrolnih dreves v primerjavi z netretiranimi drevesi. Pri tretjem vzorčenju (15. 6. 2007) smo določili kvantitativne razlike v obrambnem odzivu skupnih proteinov zmerno napadenih dreves in močno napadenih dreves. V močno napadenih drevesih je vsebnost skupnih proteinov padla, vendar so bile višje vrednosti pri tretiranih, močno napadenih drevesih v primerjavi z netretiranimi. Pri zmerno napadenih drevesih smo zaznali akumulacijo skupnih proteinov v lubju. Najvišjo vsebnost skupnih proteinov smo izmerili pri tretiranih, zmerno napadenih, drevesih, kar nakazuje, da je tretiranje s salicilno kislino vzpodbudilo uspešen obrambni odziv dreves in zavrlo naselitev podlubnikov.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni proteini, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), aktivnost podlubnikov
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1735; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (799,22 KB)

3.
Časovna analiza vsebnosti kondenziranih taninov v lubju navadne smreke pri napadu podlubnikov
Mateja Felicijan, 2011, diplomsko delo

Opis: Tanini so prevladujoče polifenolne spojine v lubju dreves, ki imajo pomembno vlogo pri lokalnem kot tudi sistemskem odzivu na napad pred patogeni in škodljivci. V prvem sklopu diplomske naloge smo vzorce ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Koncentracije kondenziranih taninov v ekstraktih lubja navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst.] smo določali z vanilin metodo. Na podlagi rezultatov smo kot najprimernejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton : voda, 70 : 30, v/v) s 5 mM Na2S2O5 in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. V drugem sklopu naloge nas je zanimal vpliv salicilne kisline (SK) na vsebnost kondenziranih taninov pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.). Tretiranje s SK je povišalo vsebnost kondenziranih taninov pri tretiranih kontrolnih smrekah za 41 % oz. 15 % pri prvem in drugem vzorčnem terminu, ki smo ga opravili v mesecu aprilu. Za inicialni odziv na napad podlubnikov štirinajst dni po izpostavitvi feromonskih ampul je značilen upad vsebnosti kondenziranih taninov, ki se je signifikantno odrazil pri tretiranih smrekah. Prvotno povišana vsebnost le-teh se je znižala na nivo kontrolnih smrek. Mesec dni kasneje je sledila akumulacija oz. povišanje vsebnosti kondenziranih taninov pri zmerno napadenih smrekah. Na podlagi časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov smo določili tri tipe odziva na napad podlubnikov. Začetni upad vsebnosti taninov je pri vitalnih drevesih vodil do aklimatizacije, pri močno napadenih pa do degradacije vsebnosti kondenziranih taninov. Pri močno napadenih smrekah smo sredi junija izmerili do 50 % nižje vrednosti kondenziranih taninov v primerjavi s kontrolnimi smrekami. Pri nekaterih napadenih drevesih smo izmerili dinamičen odziv z akumulacijo taninov sredi maja in julija, ki sovpada s 1. in 2. maksimumom naleta in upadom sredi junija. Iz časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov v tretiranih napadenih smrekah je razvidno, da je obrambni odziv sredi maja manj izrazit in vodi v aklimatizacijo najverjetneje zaradi predhodne indukcije sistemsko pridobljene odpornosti.
Ključne besede: kondenzirani tanini, osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), Picea abies (L.) H. Karst., salicilna kislina, sistemsko pridobljena odpornost (SAR)
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1923; Prenosov: 157 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

4.
5.
6.
7.
Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus (L.)) in z njim povezana subkortikalna entomofavna navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) v altimontanskem pasu Slovenije
Jan Podlesnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, je ekološko in ekonomsko pomembna vrsta v evropskih gozdovih. Z ekološkega vidika je pomemben, ker predstavlja prvo stopnjo v dekompoziciji oslabele ali bolne smreke. Kot drevesni parazit pa povzroča veliko ekonomsko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj vplivajo abiotski dejavniki, kot je npr. temperatura, in tudi biotski dejavniki, kot je debelina skorje, predvsem pa lubadarjevi plenilci in parazitoidi. Raziskava je bila izvedena v altimontanskem pasu Slovenije (Pohorje), kjer je v gozdovih precej smreke in kjer so potencialna območja za pojavljanje množičnih napadov I. typographus. Ugotavljali smo vpliv temperature na naselitev podrte smreke in hitrost razvoja vrste I. typographus. Poleg tega smo analizirali združbo, ki naseljuje skorjo sveže podrte smreke, kar je posledica predhodne naselitve osmerozobega smrekovega lubadarja. Preverjali smo, kateri so glavni plenilci in parazitoidi vrste I. typographus. Preverjali smo vpliv nadmorske višine (temperature), tipa gozda in leta vzorčenja na gostoto naselitve vzorčnih dreves s podlubniki ter njihovimi plenilci in parazitoidi, kot tudi na diverziteto omenjenih skupin. Poleg tega smo ugotavljali vpliv naravnih sovražnikov na populacijo vrste I. typographus. Povprečne dnevne temperature v obdobju od sredine maja do konca avgusta se na naših lokacijah gibljejo med 13,1 in 15,5 °C. Debelina skorje vzorcev je bila med 4 in 7 mm. Ugotovili smo, da se temperatura v mikrohabitatu, ki ga naseljuje preiskovana vrsta, od temperature zraka v okolici razlikuje za do 3 °C. Tudi med mikrolokacijami na enem drevesu obstajajo razlike do 2,3 °C, ki so posledica različne ekspozicije in osenčenosti različnih delov debla. Osmerozobi smrekov lubadar izbira dele skorje z višjo temperaturo in se v takšnih mikroklimatskih razmerah tudi hitreje razvija (pozitivna korelacija med temperaturo in številom odraslih I. typographus). Povprečna vsota efektivnih temperatur, ki jo potrebuje za zaključek generacije, znaša 661 stopinj dni. Ugotovili smo tudi, da število osebkov I. typographus pada z naraščanjem debeline skorje, kar pa ni bilo statistično značilno. Na lokaciji Kladje (nadmorska višina 1304 m) je v letu raziskave osmerozobi smrekov lubadar razvil eno generacijo. Razvoj je trajal od 60 do 86 dni (povprečno 73 dni). Našli smo 62 vrst, ki naseljujejo podrto smreko v prvem letu naseljevanja. Od tega je bilo 9 vrst podlubnikov, 12 vrst parazitoidov in 27 vrst plenilcev podlubnikov. Najštevilnejša vrsta je bila I. typographus s 5216 osebki. Identificirali smo plenilski in parazitoidni kompleks omenjene vrste. Najpomembnejši plenilci so Thanasimus formicarius (Coleoptera) (83 osebkov) in vrste iz rodov Medetera (88 osebkov) in Lonchaea (170 osebkov) (Diptera). Daleč najpogostejši parazitoid je bil s 1072 osebki Roptrocerus xylophagorum (Hymenoptera). Ugotovili smo še, da se je število plenilcev in parazitoidov v drugem letu raziskave povečalo. Pokazalo se je tudi, da je diverziteta parazitoidov nižja na višjih nadmorskih višinah in v smrekovi monokulturi. I. typographus izletava iz skorje sočasno z najpogostejšim parazitoidom R. xylophagorum, medetem ko plenilci izletijo z enotedenskim zamikom. Plenilci in parazitoidi pomembno vplivajo na populacijo I. typographus, saj jo v prvem letu raziskave zmanjšajo za 40 %, v drugem pa celo za 68 %. 50-odstotno k smrtnosti prispevajo plenilci, 12-odstotno pa parazitoidi.
Ključne besede: podlubniki, Scolytinae, Ips typographus, temperatura, plenilci, Thanasimus formicarius, parazitoidi, Hymenoptera
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1213; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (6,07 MB)

8.
Številčnost stranskega ulova v različnih tipih feromonskih pasti za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus)
Nastja Mencinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Velikost populacije osmerozobega smrekovega lubadarja (I. typographus) (Coleoptera: Scolytinae) lahko ocenjujemo po različnih metodah. Ena od teh je uporaba feromonskih pasti. Z njihovo pomočjo lahko iz gozda odstranimo veliko število ciljnih osebkov (I. typographus). V pasti pa se ujamejo tudi neciljne žuželke – gre namreč za prestrezne pasti, v katere se po naključju zaletijo predvsem tiste žuželke, ki jih privlači vonj feromonov I. typographus in vonj po razkroju živali. Med njih spadajo plenilci in parazitoidi smrekovega lubadarja in drugi saproksilni hrošči, ki predstavljajo pomemben element gozdnih ekosistemov in vplivajo na dinamiko populacij podlubnika. Z masovnim lovom lubadarjev iz ekosistema odstranimo tudi njihove plenilce in parazitoide, kar lahko celo podaljša izbruh lubadarjev. V magistrski nalogi nas je zanimala številčnost stranskega ulova v različnih tipih feromonskih pasti. Raziskava je potekala leta 2016 na Hrvaškem, na območju Žitnik (občina Gospič). Uporabili smo tri tipe pasti - Theysohnova past, Lindgrenova večlijakasta past s 6 posodami in Lindgrenova večlijakasta past z 12 posodami, ki so bile opremljene s feromonom za vrsto I. typographus (Pheroprax®). Z vstavljanjem mrežic, z velikostjo odprtine 5 mm, nad zbirne posode v polovico feromonskih pasti smo skušali ugotoviti, ali takšna modifikacija pasti vpliva na zmanjšanje stranskega ulova. Za testiranje vpliva pasti in prisotnosti mreže nad zbirno posodo smo uporabili posplošen linearni mešan model (angl. Generalized linear mixed model – GLMM) na osnovi negativne binomske porazdelitve in izračunali indeks specifičnosti pasti (Specificity index). Ugotovili smo, da pasti, ki so modificirane z mrežo, ulovijo manjše število I. typographus, razen v primeru Theysohnove pasti, ki je ulovila enako število ciljnih osebkov. Pasti z mrežo ulovijo statistično značilno manj neciljnih osebkov velikosti nad 6 mm. Pri kategorijah velikosti pod 4 mm in med 4 in 6 mm je viden vpliv tipa pasti, medtem ko mreža ni imela vpliva na količino ulova.
Ključne besede: podlubniki, Ips typographus, kairomoni, feromonske pasti, Theysohnova past, Lindgrenova večlijakasta past, plenilci, parazitoidi
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 287; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

9.
Vpliv temperature in svetlobe na izbiro habitata osmerozobega smrekovega lubadarja (ips typographus)
Maja Muhič, 2019, magistrsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) v Evropi in Aziji velja za enega najbolj ekonomsko škodljivih organizmov, saj povzroča veliko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj in izbiro habitata vplivajo številni abiotski dejavniki. Podrobne informacije o vplivu teh dejavnikov bodo pripomogle k izboljšanju načrtovanju upravljanja z gozdovi in zmanjšanju števila napadov na živa drevesa. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv temperature in osvetljenosti površine skorje na izbiro habitata I. typographus na samem hlodu. Laboratorijski poskus smo izvedli pod različnimi temperaturnimi in svetlobnimi razmerami. Iskali smo razlike v naselitvi z vrsto I. typographus med osvetljenim in senčnim delom hloda. Hlode smo samo z ene strani osvetljevali z različnima reflektorjema. Pri osvetljevanju s halogenskim reflektorjem smo dobili svetlobni in temperaturni gradient. Pri osvetljevanju z LED reflektorjem pa smo izključili vpliv temperature in dobili zgolj svetlobni gradient. Na podlagi prisotnosti rovnih sistemov smo določili povprečno število in delež naselitve z I. typographus. Ugotovili smo, da je velik delež lubadarjev raje zavrtal v osvetljeni del hloda, kjer je bila temperatura površine skorje višja kot na senčni strani hloda. V pogojih, kjer je temperatura na površini skorje bila po celotnem hlodu enaka, smo ugotovili, da je večina lubadarjev za naselitev prav tako raje izbrala osvetljeno stran. Ugotovili smo tudi, da se je delež naselitve rahlo povečeval z višanjem temperature na površini skorje, kar pa ni bilo statistično značilno.
Ključne besede: podlubniki, Ips typographus, izbira habitata, temperatura, osvetlitev
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 136; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (866,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici