1. Vpliv mesta in metode odvzema krvi na število hemoliz pri odvzetih vzorcih v urgentnem centruKsenja Mesarič, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Za pregled krvne slike potrebujemo vzorec bolnikove krvi. Za odvzem lahko izberemo različne metode in mesta. Pri odvzemu vzorcev lahko zaradi različnih dejavnikov vpliva pride do pojava hemolize.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in v raziskovalnem delu izbrali neslučajnostni namenski raziskovalni vzorec. Pri obdelavi rezultatov smo uporabili programa Microsoft Office Professional Plus in IBM SPSS ter uporabili hi-kvadrat in t-test.
Rezultati: Večji pojav hemoliziranih vzorcev smo dobili pri odvzemih na distalnem delu roke v 34% v primerjavi s kubitalnim predelom v 14%. Prav tako je pojavnost pri vakuumskih odvzemih v 32% proti brizgalki v 12%. Pri manjših intravenskih kanilah je pojav hemolize v 36% in pri večjih v 14%. V primerjavi odvzemov z iglo in intravensko kanilo je pojavnost manjša pri igli v 6% proti 13% pri kanili. Pri časovnem zažemu žile > 60 s se je hemoliza pojavila v 14%, pri < 60 s pa v 10%. Med hemoliziranimi vzorci je bil v 88,8% vzrok odvzem z IV kanilo in njena velikost. Vrednosti kalija so bile povišane v hemoliziranih vzorcih in so pokazale statistično pomembne razlike (p = 0,002).
Sklep: Pojavnost hemoliz je večja predvsem pri odvzemih z manjšimi IV kanilami in z vakuumskim sistemom ter v distalnem področju roke. Pri več kot polovici primerov hemoliz je bil vzrok odvzem iz intravenske kanile in njena velikost. V hemoliziranih vzorcih so vrednosti kalija povišane.
Ključne besede: hemoliza, odvzem krvi, vzorec krvi, intravenska kanila
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 674; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (2,56 MB) |
2. Povezava med velikostjo intravenskih kanil in vbodnim mestom na pojavnost flebitisaBožidar Bele, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Intravenske kanile običajno vstavljamo v povrhnje vene zgornjih in le izjemoma spodnjih okončin. Najpogostejši zaplet po vstavitvi intravenske kanile je pojav flebitisa. Namen zaključnega dela je raziskati pojav flebitisa glede na velikost intravenske kanile in izbiro vbodnega mesta.
Metode: Uporabili smo sistematični pregled tuje strokovne literature in izbrali deskriptivno in korelacijsko metodo dela s kvantitativno metodologijo. Članke smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect, Medline in Google Učenjak. S pomočjo PRISMA-diagrama smo dobili vključitvene članke v analizo in izvedli kritično oceno člankov.
Rezultati: Zajetih je bilo 8 raziskav od skupno 348. Najpogostejši pojav flebitisa je bil na vbodnem mestu kubitalne vene do 72,2 %, sledile so vene metacarpalis dorsalis. Redkejši pojav je bil na venah podlahti v 24,7 %; veni cefalici v 18 % in veni basilici v 14 %. Na venah spodnjih okončin je bil pojav flebitisa od 3,1 do 56,6 %. Najpogosteje je bil pri intravenskih kanilah velikosti 18 G in 20 G od 17 do 63 %. Manj pogost pa pri intravenskih kanilah velikosti 16 G in 22 G od 12 do 22 %.
Razprava in sklep: Velikost intravenske kanile in izbira vbodnega mesta neposredno vplivata na pojav flebitisa. Pomembna je izbira najmanjše velikosti intravenske kanile, ki bo še ustrezala namenu uporabe. Najpogostejši pojav flebitisa je prisoten na mestu vboda, ki je v predelu pregiba.
Ključne besede: intravenska kanila, velikost, vbodno mesto, flebitis
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 964; Prenosov: 141
Celotno besedilo (669,42 KB) |
3. Ustreznost rokovanja medicinskih sester s perifernimi intravenskimi katetriSandi Žumer, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča in namen: Medicinske sestre pri svojem delu dnevno rokujejo s perifernimi intravenskimi katetri, ki so lahko povezani s številnimi komplikacijami in lahko škodijo zdravju pacientov ter zvišujejo stroške zdravstvene obravnave. Namen zaključnega dela je bil proučiti pravilno rokovanje s perifernimi intravenskimi katetri in z raziskavo ugotoviti, v kolikšni meri medicinske sestre poznajo in upoštevajo teoretična navodila za ustrezno rokovanje s perifernimi intravenskimi katetri v kliničnem okolju.
Raziskovalne metode: V teoretičnem delu zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, podprto z analizo relevantne domače in tuje strokovne literature. Raziskovalni del zaključnega dela je temeljil na kvantitativni metodi raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja pri 100 zdravstvenih delavcih, ki so dosegli najmanj dodiplomsko stopnjo izobrazbe s smeri zdravstvena nega.
Rezultati: Z analizo rezultatov ankete smo ugotovili, da 50 % anketiranih meni, da vsi izvajalci zdravstvene nege ne upoštevajo pravil in strokovnih smernic za uporabo intravenske poti. Kar 81 % anketiranih bi si želelo dodatna izobraževanja s področja perifernih intravenskih katetrov. 36 % anketiranih meni, da je najpogostejša napaka pri rokovanju z intravenskim katetrom neredno vzdrževanje prehodnosti kanile. Pri vstavljanju periferne intravenske kanile vedno uporablja rokavice 42 % anketiranih. Varne intravenske kanile vedno uporablja 36 % anketiranih.
Diskusija in zaključek: Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so anketirani pokazali veliko željo po dodatnem izobraževanju s področja perifernih intravenskih katetrov. Glede na opravljeno raziskavo predlagamo občasno organiziranje dodatnih izobraževanj s področja ustreznega rokovanja s perifernimi intravenskimi katetri med zaposlenimi medicinskimi sestrami v kliničnem okolju.
Ključne besede: Intravenska kanila, zapleti intravenskih katetrov, zapora katetra, intravenski dostop, brezigelni konekti.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 1477; Prenosov: 367
Celotno besedilo (4,30 MB) |
