Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ugotavljanje izvora premoženja v Sloveniji temelji na Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki opredeljuje možnost uvedbe postopka finančne preiskave in možnost odvzema premoženja nezakonitega izvora. S finančno preiskavo se odkrijejo premalo obračunane dajatve ali druge nepravilnosti, prav tako dobimo s finančno preiskavo potrebne podatke za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora ali pa podatke o začasnem zavarovanju odvzema. Namen finančnih preiskav je tako preprečevanje in zaviranje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. To se v Republiki Sloveniji zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so takšno premoženje pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti premoženja. Finančna preiskava, ki jo izvaja Finančna uprava Republike Slovenije je opredeljena v 100. členu Zakona o finančni upravi. FURS izvaja finančne preiskave, ki se usmerjajo v odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje nezakonitih dejavnosti ter kršitev predpisov. FURS v okviru finančnih preiskav sodeluje tudi z Državnim tožilstvom, policijo, Uradom za preprečevanje pranja denarja in Komisijo za preprečevanje korupcije. Glavni predmet finančnih preiskav predstavlja odkrivanje tihotapskih mrež, utaje DDV, nadzori nad davkom o dohodku pravnih oseb, odkrivanje nezakonitega premoženja itd. FURS sam opredeli kdaj gre za visoko ogroženost varnosti države ali pa za ogroženost finančnega interesa Republike Slovenije, in na podlagi vsakega individualnega primera presodi ali je potrebna sprožitev postopka finančne preiskave. Finančna uprava Republike Slovenije pa pri svojem delovanju sodeluje tudi z mednarodnimi institucijami kot so Europol, Eurojust in Eurofisc.
Ključne besede: Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), Finanačna uprava Republike Slovenije, odvzem premoženja nezakonitega izvora, mednarodne institucije, odvzem premoženja, diplomsko delo
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 161; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Naloga obravnava vplivanje lobijev na zakonodajo EU na področju emisij toplogrednih plinov. Lobiranje je dejavnost, ki se vsakodnevno odvija okoli nas ter poteka s strani oseb, ki želijo vplivati na zakonodajo, tako da bi končni rezultat pozitivno vplival na njihovo dejavnost. V praksi je veliko bolj zaželjeno in tudi ustvarja večjo moč na vplivanje in odločanje zakonodajnih organov, če se več podjetij združi med seboj, kjer njihove interese predstavlja en zastopnik, pri čemer se na tak način ustvari močan vpliv na celoten postopek sprejemanja zakonodaje. Lobiranje se v večini primerov dogaja tajno, preko sestankov, na zasebnih skupščinah in organiziranih večerih, prek pisem ter mailov. Lobiranje lahko preseže legalno dejavnost ter se sprevrže v ilegalno dejavnost, ki se kaže z grožnjami in podkupovanjem. V nalogi nas zanima lobiranje v okviru petih kategorij izpustov toplogrednih plinov. To so emisije, ki nastajajo iz petih dejavnosti, tj. raba energije, industrijski procesi in raba proizvodov, kmetijstvo, raba tal, sprememba tal in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki, izredno negativno vplivajo na podnebne spremembe, zdravje ljudi in celoten ekosistem na zemlji. Na podlagi primerov iz vsake kategorije izpustov toplogrednih plinov je mogoče okvirno videti lobije, na kakšne načine vplivajo na vsako od kategorij ter kaj želijo doseči s svojim delovanjem. Dejavnost lobiranja samo po sebi ni problematična, saj je pomemben del demokratične družbe. Lobiranje je lahko tudi v prid zakonodajnim organom EU, saj jim lobisti, ki imajo specializacijo iz različnih področij, pomagajo pri sestavi predlogov zakonodajnih aktov. Problem v zvezi z lobiranjem nastane, ko pričnejo zakonodajni organi EU slediti željam podjetij in ne širši evropski javnosti. Lobisti mnogokrat želijo doseči, da bi se EU zakonodaja sprejela z zamikom, jo sabotirajo ali poskušajo preprečiti njeno sprejetje. Zakonodajni organi EU sicer sprejemajo predloge zakonodajnih aktov, s katerimi bi izboljšali življenski standard evropskega prebivalstva in ekosistemov, vendar pa močna podjetja pogosto nasprotujejo njihovim načrtom. Problem je prav tako netransparentnost podjetij, ki lobirajo institucije EU. Evropska unija ima uveljavljen EU Register za preglednost (v nadaljevanju: Register), pri čemer gre za sistem kjer morajo biti registrirane vse interesne skupine, v primeru, če želijo vplivati na zakonodajna telesa EU, tj. Komisijo, Parlament in Svet. Čeprav je bil Register v letu 2021 posodobljen, postal pa je tudi obvezen, njegova vsebina še vedno ne predstavlja nujno dejanskega stanja, saj lobistični stiki niso enotni in pregledni. V ta namen bi moral biti zagotovljen enoten dan letnih posodobitev podatkov vseh evropskih podjetij, ki opravljajo dejavnost lobiranja v EU ter podrobnejši pregled podatkov glede finančnih sredstev. Preko Registra ter primerov iz medijev se poskušajo prebivalci EU seznaniti s delovanjem lobijev, ki ga imajo le-ti na zakonodajne organe EU. Zaradi nepopolnega Registra ter primerov, ki prikazujejo le izbrane ter splošne informacije določenih škandalov, le-ti nimajo veliko možnosti, da bi se lahko spoznali s dejanskim vplivom delovanja lobijev na institucije EU. V zadnjem delu naloge so predstavljene tabele kategorij virov toplogrednih plinov, v katerih so razčlenjena podjetja vsake kategorije glede na število lobistov, stikov, ki jih imajo s Komisijo in Parlamentom, ter finančni stroški lobiranja. Namen tabel je priti do ugotovitve, ali je Register dovolj pregleden, ko se prične informacije podjetij primerjati med seboj. Zaključimo lahko, da Register, ne glede na nove spremembe, ni dovolj transparenten in pregleden ter še vedno povzroča nejasnosti pri zbiranju podatkov. Čeprav Register še ni zasnovan v obliki, ki bi popolno zadovoljil uporabnike, je potrebno dodati, da pot k njegovemu izboljšanju meri v pozitivno smer.
Ključne besede: institucije EU • transparentnost • tehnike lobiranja • razkritje • EU Register za preglednost • korupcija • načelo demokratičnosti • emisije toplogrednih plinov
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 365; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Večinoma povsod po svetu veljajo boji, kjer se dve živali borita ena proti drugi, za kruta dejanja in so zato nezakoniti. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko mučenja živali v obliki pasjih borb s poudarkom na dogajanju v Sloveniji. Pasje borbe so zahrbten način služenja denarja ter grozna oblika mučenja živali in psov, ki jih kasneje velikokrat ni mogoče rešiti. V analizi smo ugotovili, da se pasje borbe pojavljajo tudi v Sloveniji, vendar pristojni ne ukrepajo učinkovito zaradi skope zakonodaje in pomanjkanja prijav s strani širše javnosti. Ugotovili smo, da imamo eno od najslabših zakonodaj na področju varovanja živali v Evropi. Edine, ki se borijo za pravice živali, so nevladne organizacije, ustanovljene s tem namenom. Organizacije za pomoč psom že vrsto let opozarjajo na dejavnike, ki nakazujejo na pasje borbe, in si prizadevajo, da bi pomagali psom ter kaznovali storilce in vpletene, s tem, da poudarjajo, kako slabo zakonodajo imamo v Sloveniji glede zaščite živali. Pristojne institucije ne ukrepajo pravilno, medtem ko organizacije, ki želijo pomagati, nimajo pooblastil in finančnih sredstev. K boljšemu ukrepanju bi lahko pripomogla sprememba zakonodaje ali boljša informiranost javnosti o zanemarjanju in mučenju živali ter vsem, kar je povezano s pasjimi boji. Širša javnost bi se morala bolj zavedati problematike mučenja in zanemarjanja živali ter biti bolj podučena o problematiki pasjih borb in vsem v povezavi z njimi. Zadnja leta se vse bolj opozarja in več govori o pasjih borbah in mučenju, zato lahko upamo na izboljšanje situacije. Kot lahko zasledimo v medijih, se organizacije trudijo, da bi bile živali v zakonih navedene kot čuteča bitja in ne več kot predmet oziroma zasebna lastnina. Zvišati bi bilo treba kazni za mučenje ter poostriti nadzor nad vzrejo in prodajo psov.
Ključne besede: živali, mučenje živali, psi, pasje borbe, prevzgoja psov, preprečevanje, pristojne institucije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 434; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: V diplomskem delu smo analizirali etične kodekse naključno izbranih treh finančnih in treh nefinančnih institucij. Na temelju izbranih kategorij smo presojali razlike in podobnosti med etičnimi kodeksi finančnih in nefinančnih institucij. Za lažje razumevanje problematike v smo v začetku diplomskega dela navedli vse potrebne pojme za razumevanje problematike. Opredelili smo pojme; etika, poslovna etika, etični kodeks, finančne institucije, nefinančne institucije. Ugotovili smo, da imajo finančne institucije in nefinančna podjetja v Sloveniji različne bistvene vsebine etičnih kodeksov poslovanja. Dodatna ugotovitev je, da učinkovita raba etičnih kodeksov izboljšuje korporativno upravljanje podjetij. Etični kodeksi so po finančni krizi leta 2008 dobili večji pomen. Povečan pomen poslovne etike v podjetjih in podrobno napisani etični kodeksi so zelo pomembni, zahteve po njihovi kakovostni vsebini pa naraščajo. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo javno objavljenih dokumentov. Zaradi preglednosti smo se odločili uporabiti tabelarični prikaz, ki smo ga pisno povzeli in tako navedli razlike med finančnimi in nefinančnimi institucijami. Ugotovili smo, da imajo tako finančne kot nefinančne institucije vsebine etičnih kodeksov, ki jim dajejo poseben pomen. Te vsebine so bistvene za zaposlene v podjetjih, saj jim ob kritičnih situacijah pri delu nudijo oporo, kjer zaposleni najdejo navodila ustreznega ravnanja v situaciji.
Ključne besede: etika, poslovna etika, etični kodeks, finančne institucije, nefinančne institucije
Objavljeno v DKUM: 30.03.2021; Ogledov: 573; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava spolne zlorabe otrok v Sloveniji, zakonsko ureditev, predstavitev in naloge državnih organov, odgovornih za obravnavo, preiskovanje in pregon spolnih zlorab otrok ter naloge in oblike pomoči nevladnih organizacij, ki s svojim delom pomagajo državnim ustanovam pri zagotavljanju pomoči žrtvam zlorab in nudenju strokovnih izobraževanj. V Sloveniji so žrtve spolnih napadov najpogosteje deklice, storilci so v večini moškega spola, različnih starostnih skupin, od 18. do 64. leta in moški nad 64. letom starosti. Največ spolnih zlorab je storjenih v družinskem krogu, med katerimi so storilci večinoma očetje, očimi, strici in dedki. V Sloveniji se odnos do obravnavanja spolnih zlorab otrok spreminja na boljše. Podatki o kriminaliteti so za večino državnih institucij javni in objavljeni na spletu, prav tako so le- te pripravljene sodelovati in nuditi pomoč za študijske zadeve. Tudi pri nevladnih organizacijah je opazen pozitiven odnos do obravnave spolnih zlorab otrok, saj je z njihovim porastom vedno več pozornosti posvečene zlorabljenim otrokom, prav tako organizacije nudijo pomoč žrtvam zlorab. Slovenija želi slediti evropskemu modelu iskanja rešitev, zaradi česar je v nastanku Berghaus model, ustanovljeno je bilo tudi društvu za očete, ki so bili po krivem obtoženi spolne zlorabe otroka.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, zakonska opredelitev, preiskovanje, odkrivanje, pomoč žrtvam, institucije, policija, centri za socialno delo, nevladne organizacije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2020; Ogledov: 861; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,21 MB)