Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo Instagrama in vplivnostnega marketinga v modni industriji. Raziskava se osredotoča na vpliv, ki ga imajo vplivneži na Instagramu na odjemalčeve preference in odločitve glede modnih izdelkov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti vplivnostnega marketinga in vpliva družbenih omrežij na oblikovanje odjemalčevih odločitev. Empirični del vključuje analizo podatkov, zbranih s pomočjo spletnega vprašalnika med sledilkami izbrane vplivnice na Instagramu. Rezultati kažejo, da imajo vplivneži pomembno vlogo pri oblikovanju odjemalčevih odločitev in da je njihova avtentičnost ključnega pomena za gradnjo zaupanja med sledilci. Kljub ugotovljenim povezavam med modnim stilom vplivnežev in odjemalcev pa statistična pomembnost teh povezav ni bila v celoti potrjena, kar nakazuje na potrebo po nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Instagram, vplivnostni marketing, modna industrija, vplivneži, vedenje odjemalcev, družbena omrežja.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 5; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,77 MB)

Opis: Zaključno delo se osredinja na dva različna fenomena na družbenih medijih, »flight shame« in »train brag«, ki sta si v prikazu in konstrukciji emocij nasprotna, a v svojih ciljih zelo podobna. Gibanje Grete Thunberg je spodbudilo občutenje moralne tesnobe zaradi potovanja z letalom z namenom, da bi ljudje zmanjšali pogostost letenja, medtem ko se je train brag pojavil kot nov, podporni pojav temu. Študija temelji na teoriji prakse in gradi na ideji emocij kot obliki prakse. Cilj je bil raziskati, kako so čustva, povezana s fenomenoma flight shame in train brag, prikazana in konstruirana na Instagramu ter razpravljati o implikacijah teh upodobitev za posameznikove vedenjske spremembe. V vzorec za analizo smo zajeli skupaj 199 Instagram objav, ki so bile sistematično vzorčene glede na ustrezne ključnike oz. hashtage. Medijske konstrukcije s potovanji povezanih pozitivnih in negativnih emocij smo analizirali z uporabo kvalitativne in kvantitativne analize vsebine, ki združeni nudita vpogled v to, kako se o čustvih razpravlja na eni in kako se jih vizualno upodablja na drugi strani. Kvalitativna analiza vsebine je razkrila šest ponavljajočih se tem: »Čustveni boji neprostovoljne prilagoditve«, »Zadovoljujoči užitki počitnic doma«, »Doživljanje ponosa ob izražanju (in zagovarjanju) okoljske ozaveščenosti«, »Sproščujoča praksa potovanja z vlakom (številna udobja potovanja z vlakom)«, »Doživljanje frustracij zaradi omejenih načinov mobilnosti (osramočeni letalski potnik)« in »Uravnavanje in premagovanje sramu«. Kvantitativna analiza prevladujočih vizualnih konvencij prikazovanja emocij pa razkriva, da sta fenomena flight shame in train brag vizualno predstavljena na precej podoben oz. enoten način s subtilnejšimi razlikami v upodobitvah. Sklenemo, da je to mogoče pripisati siceršnjemu distinktivnemu in dominantnemu estetskemu slogu reprezentacije na Instagramu, imenovanemu instagramizem.
Ključne besede: flight shame, train brag, emocije, Instagram, teorija prakse
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 18
Celotno besedilo (11,27 MB)

Opis: Družbeni omrežji Instagram in TIkTok sta v zadnjih nekaj letih, zaradi vse večje digitalizacije sveta, postali nadvse priljubljeni in vse pogosteje uporabljeni spletni platformi. Ker je število dnevnih aktivnih uporabnikov iz dneva v dan naraščalo so podjetja in blagovne znamke pričele opažati izjemen potencial v uporabnosti Instagram-a in TikTok-a tudi za poslovne namene – med drugimi dokaj enostaven in učinkovit način doseganja željene ciljne skupine z minimalnimi finančnimi vložki, možnost aktivnega spremljanja odzivov, potreb ter želja posameznikov in posameznic, prilagajanje vsebin glede na demografske dejavnike ciljnih skupin itd. V okviru našega magistrskega dela smo se skladno z izbrano tematiko poglobili v svet ženskih športnih oblačil in skozi teoretični in praktični del raziskali uporabnost Instagram-a in TikTok-a kot orodji marketinškega komuniciranja blagovnih znamk z ženskimi športnimi oblačili. V teoretičnem delu smo najprej predstavili temeljna izhodišča in pojme, nato pa smo se v osrednjem delu osredotočili na podrobno predstavitev, opredelitev in analizo posamičnega družbenega omrežja, kjer smo definirali prednosti in slabosti ter navedli in opisali različne načine, ki jih blagovne znamke z ženskimi športnimi oblačili lahko izkoristijo za namene učinkovitega marketinškega komuniciranja z izbrano ciljno skupino. Z namenom pridobitve resničnih in verodostojnih informacij iz prakse smo tekom zaključnega dela oblikovali tudi strukturiran anketi vprašalnik, s pomočjo katerega smo v prvi vrsti podkrepili teoretični del, in nadalje, na podlagi prejetih rezultatov potrdili oz. zavrnili zastavljene hipoteze.
Ključne besede: blagovne znamke, ženska športna oblačila, marketinško komuniciranje, Instagram, TikTok, Social Media Marketing.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 135
Celotno besedilo (3,37 MB)

Opis: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam.
Ključne besede: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 1587; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z nativnim oglaševanjem na družbenih omrežjih. Natančneje smo raziskovali oblike nativnih oglasov na Instagramu, ki imajo veliko vlogo v oglaševalskih kampanjah. Raziskali smo, kakšna je regulativa nativnih oglasov Sloveniji, in z analizo nativnih objav na Instagramu opredelili, kakšne oblike nativnih oglasov se pojavljajo v Sloveniji. Analizirali smo objave, ki oglašujejo blagovne znamke iz prehrambne industrije v Sloveniji, natančneje živilski trgovini Spar in Lidl.
Ključne besede: nativno oglaševanje, Instagram, družbena omrežja, vplivneži
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 675; Prenosov: 99
Celotno besedilo (3,40 MB)