Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam.
Ključne besede: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 151; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z nativnim oglaševanjem na družbenih omrežjih. Natančneje smo raziskovali oblike nativnih oglasov na Instagramu, ki imajo veliko vlogo v oglaševalskih kampanjah. Raziskali smo, kakšna je regulativa nativnih oglasov Sloveniji, in z analizo nativnih objav na Instagramu opredelili, kakšne oblike nativnih oglasov se pojavljajo v Sloveniji. Analizirali smo objave, ki oglašujejo blagovne znamke iz prehrambne industrije v Sloveniji, natančneje živilski trgovini Spar in Lidl.
Ključne besede: nativno oglaševanje, Instagram, družbena omrežja, vplivneži
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,40 MB)

Opis: Dandanes več kot polovica svetovnega prebivalstva uporablja družabna omrežja, ta številka se bo z leti le še povečevala. To nam pove, kako pomembna so družabna omrežja v našem življenju. Za oglaševalce to pomeni veliko priložnost, predvsem zaradi podrobnega ciljanja svojih ciljnih skupin, to pa izloči nepotrebno potrošnjo za skupine ljudi, ki jih izdelek ali storitev ne zanima. Družabna omrežja prav tako ponujajo možnost enostavnega pregleda v statistiko oglasov, katera je težko dosegljiva pri tradicionalnih metodah oglaševanja. V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili oglaševanje, pojasnili kako deluje in zakaj je pomembno. Predstavili smo tradicionalno kot tudi digitalno oglaševanje in njune slabosti oziroma prednosti ter različne vrste oglaševanja. Poglavje smo zaključili s primerjavo tradicionalnega in digitalnega oglaševanja. Nato smo se lotili družabnih omrežij, kjer smo pojasnili kaj so, njihovo zgodovino in različne tipe. Pojasnili smo kako delujejo družabna omrežja ter prikazali skupne dele vsem omrežjem. Analizirali smo njihove prednosti in slabosti ter z grafom prikazali priljubljena družabna omrežja, nekaj od njih smo jih tudi opisali. Na koncu poglavja smo se lotili analize raziskave o uporabnosti družabnih omrežij v Sloveniji. V drugem delu smo najprej predstavili športni klub, katerega oglase smo na koncu diplomskega dela analizirali. Postavili smo se v vlogo oglaševalca in objavili oglase na Facebooku in Instagramu. Ugotovili smo, da se v času objavljenega oglasa zelo poveča obisk spletnih strani družabnih omrežij, prav tako se poveča število prejetih sporočil strank, z interesom pričetka treniranja.
Ključne besede: družabna omrežja, oglaševanje, športni klub, Facebook, Instagram.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 90; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,93 MB)

Opis: V dobi digitalizacije smo priča družbenim medijem, katerih prvoten namen je bil združevanje ljudi, njihovo medsebojno komuniciranje in deljenje vsebin. Danes so se njihove funkcije že spremenile in poleg deljenja vsebin nudijo poslovne priložnosti za podjetja, skupine ljudi ali posameznika. Pojavile so se nove osebnosti, ki jim rečemo vplivneži. Vplivneži s svojimi aktivnostmi vplivajo na druge ljudi in jih spodbujajo k dejanjem, vedenju in mišljenju. Oblikujejo si svoje ciljno občinstvo in nanj vplivajo. V vlogi odjemalcev ljudje iščejo izdelke in storitve, s katerimi zadovoljujejo svoje potrebe na fizični ali čustveni ravni. Na trgu je konkurenca vedno večja, zato odjemalci svoje odločitve vse pogosteje sprejemajo na čustveni ravni in se odločajo za tiste blagovne znamke, s katerimi se poistovetijo. Namen blagovnih znamk je razlikovanje in izstopanje na trgu, kjer je konkurence vedno več. Blagovne znamke ne predstavljajo le izdelkov ali storitev, vendar želijo odjemalca prepričati s svojo zgodbo, vrednotami in osebnostjo. Enako počnejo vplivneži, ki sebe predstavljajo kot blagovno znamko in želijo doseči ljudi, katerih osebnost je v skladu z njihovo. Odjemalci se odločajo za blagovne znamke, ki podpirajo njihovo osebnost in s tem krepijo njihovo samopodobo. Vplivneži na družbenih omrežjih gradijo svojo osebnostno blagovno znamko tako, da je blagovna znamka njihov način življenja, osebnost, vrednote, način oblačenja, razmišljanje in vedenje. Večina vplivnežev se pri oblikovanju svoje osebnostne blagovne znamke odloča za družbeno omrežje Instagram, ki s svojimi orodji omogoča najbolj učinkovit način oblikovanja svoje znamke. Znotraj dela je predstavljena raziskava, ki vključuje vplivneže in njihovo aktivnost na družbenem omrežju Instagram. Predstavljeno je, kako tam oblikujejo svojo osebnostno blagovno znamko. Raziskava se osredotoča še na to, kako vplivneži gradijo svojo osebnostno blagovno znamko in kakšne so njene koristi.
Ključne besede: osebnostna blagovna znamka, družbena omrežja, Instagram, vplivnež, blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 224; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,24 MB)

Opis: Odjemalci so mnogokrat skeptični do marketinških aktivnosti, zato organizacije namenjajo veliko truda, da bi pridobile in zadržale njihovo pozornost. Pri tem ključno vlogo odigra marketinško komuniciranje podjetij, s katerim lahko slednja učinkovito, kreativno in informativno prenašajo sporočila in ideje do ciljnega občinstva ter tako vzbudijo želje in potrebe odjemalcev. Rdeča nit diplomskega dela je bila priprava načrta za marketinško komuniciranje novoustanovljenega podjetja X. Kakovostni komunikacijski načrt je eden izmed ključnih dejavnikov, s katerim bo analizirano podjetje pridobilo in ohranilo nove odjemalce ter postalo bolj prepoznavno na slovenskem trgu. V teoretičnem delu smo se ukvarjali z osnovami marketinškega komuniciranja, s posameznimi fazami komunikacijskega načrta ter z aktivnostmi, s katerimi dosežemo ciljno občinstvo, pri čemer smo se fokusirali na družbeni omrežji Facebook in Instagram. V praktičnem delu smo s pridobljenim teoretičnim znanjem zasnovali načrt marketinškega komuniciranja za obravnavano podjetje.
Ključne besede: marketinško komuniciranje, načrt komuniciranja, Facebook, Instagram, podjetje X.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2022; Ogledov: 279; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...