Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za temelj naloge smo postavili neposredno korelacijo med izobraževalno teorijo in prakso. Predstavljen je izvirni znanstveni prispevk na področju razvoja edukacijske znanosti, s katerim se ukvarjajo vse države članice Evropske unije. Temelj izobraževalni teoriji v nalogi tako predstavljajo pomembni filozofski koncepti izobraževalnih sistemov kot tudi učne paradigme zadnjega obdobja. Na teh dveh izhodiščih je opredeljena didaktika, njen razvoj skozi čas in posledično izobraževalni sistemi posameznega družbenega okolja. Njihov razvoj skozi čas, medsebojno prepletanje in vloga skozi zgodovinska obdobja so predstavljeni v prvih treh poglavjih. Ob poznavanju posamezne učne paradigme in filozofskih konceptov določenega obdobja je namreč moč zaslediti usmerjenost družbe ter smer razvoja in razmišljanja le-te. Pri razmisleku o novih pedagoških paradigmah smo opredelili značilnosti mladostnika 21. stoletja ter odziv sodobne družbe na kritiko nekonkurenčnega izobraževalnega sistema s področja "kompetenc". Značilnosti današnjih generacij, opredeljene z različnih vidikov (od sociološkega, tehnološkega, psihološkega do filozofskega), in njihova pričakovanja predstavljajo nove izzive sodobne šole. Vse to so potrebni segmenti za vzpostavitev novega kognitivno nevroedukacijskega modela "Inovativne pedagogike 1:1". Da lahko vse te segmente povežemo v celosten multidimenzionalen model, pa potrebujemo še področje kognitivne znanosti. Predlagani multidimenzionalni model "Inovativne pedagogike 1:1" izpostavlja potrebo po celovitem pristopu k izobraževanju, ki temelji na kompetencah. Vloga šole je naučiti učence reševanja konkretnih življenjskih problemov oziroma jim dati izkušnjo uporabe različnih orodij za različne življenjske situacije. Model izpostavlja potrebo po celovitem pristopu k izobraževanju in pri tem izpostavlja tudi kompetenčno zasnovanost. Šola mora učence naučiti reševanja konkretnih življenjskih problemov oz. jim mora dati vsa potrebna orodja za to početje. S sintezo multidimenzionalnega modela inovativne pedagogike s predlaganim transdisciplinarnim modelom kognitivne nevroedukacije smo vzpostavili kognitivno nevroedukacijski model "Inovativne pedagogike 1:1". V sklopu raziskave v nalogi smo tako odkrili, da inovativni didaktični pristopi poučevanja, podprti s sodobno IKT, spreminjajo tradicionalni način in okolje učenja učencev ter imajo večji prispevek k doseganju višjih taksonomskih in kognitivnih ravni kompetenc kot uporaba klasičnih metod poučevanja. Dokazali smo, da je izobraževalni proces s takšnim pristopom v koraku s potrebami današnje digitalne družbe in gospodarstva. Prav tako smo dokazali, da imajo inovativni didaktični pristopi poučevanja, podprti s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, pozitiven psihosocialni vpliv na učence. Učenci, ki so deležni inovativnega didaktičnega poučevanja, podprtega s sodobno IKT, izražajo manj odklonilen odnos do šole. Vse to smo potrdili v sklopu empiričnega dela, predstavljenega v desetem poglavju. Le-ta temelji na načrtnem triletnem sodelovanju slovenske šolske politike (pristojnega ministrstva za šolstvo), raziskovalnih skupin in organizacij s tega področja (Zavod RS za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Pedagoški inštitut) in šestih naprednih osnovnih šol iz statistično depreviligiranih regij v sklopu projekta "Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja". Dinamični večdimenzijski sistemski pogled na socio-tehnične preskoke pa predstavlja pogled v prihodnost razvoja slovenskega šolskega izobraževalnega sistema.
Ključne besede: izobraževanje, informacijsko komunikacijske tehnologije, IKT, inovativna pedagogika
Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 2638; Prenosov: 538
Celotno besedilo (7,45 MB)

Opis: Diplomska naloga predstavlja empirično delo o uvajanju tabličnega računalnika v proces pouka. Osnovni namen naloge je preučiti, kako uporaba tabličnega računalnika vpliva na značilnosti pouka. Za osvetlitev tega problema smo se osredotočili na učence in učitelje iz dveh srednjih šol, ki so sodelovali v pilotnem projektu Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja, kjer so uvajali tablični računalnik v proces pouka. Z deskriptivno kavzalo-neeksperimentalno metodo smo s pomočjo ankete in lestvico stališč želeli ugotoviti, kako uporaba tabličnega računalnika vpliva na pripravo in izvajanje pouka, kako vpliva na medosebne in delovne odnose, na motivacijo, na uspeh in aktivnost učencev ter skušali ugotoviti, kaj predstavlja uporaba tabličnega računalnika učiteljem. Cilj naloge je bil, ugotoviti subjektivne predstave učinkov uvedbe tabličnega računalnika pri pouku. Analiza rezultatov je pokazala, da prihaja do sprememb v izobraževalnem procesu, kar se tiče metodičnih postopkov, vendar pa ne vpliva na ostale značilnosti pouka. Tako ni prišlo do sprememb pri motivaciji učencev, ni se povečala učenčeva aktivnost pri pouku ter se ni izboljšal uspeh učencev zaradi uporabe tabličnega računalnika pri pouku. S preverjanjem hipotez smo ugotovili, da izkušnje učiteljev, ki so jih pridobili z uporabo tabličnega računalnika pri pouku niso odvisne od tega, ali so učitelji predhodno že uporabljali tablični računalnik; pridobljene izkušnje učiteljev, ki so jih pridobili z uporabo tabličnega računalnika pri pouku se ne razlikujejo glede na splošno naklonjenost učiteljev k digitalizaciji pouka; med učitelji, ki so izboljšali svoje digitalne kompetence in tistimi, ki jih niso, ne obstajajo razlike v uporabi tabličnega računalnika pri pouku. Rezultati so tudi pokazali, da se mnenja med učitelji in učenci glede aktivnosti učencev pri pouku razlikujejo ter da uporaba tabličnega računalnika pri pouku ne vpliva na uspeh učencev.
Ključne besede: Inovativna pedagogika, IKT, didaktični pripomoček, uvajanje tabličnega računalnika, spremembe značilnosti pouka
Objavljeno v DKUM: 16.08.2016; Ogledov: 1731; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,11 MB)