| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Didaktični pristopi učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah : magistrsko delo
Katja Brumen, 2022, magistrsko delo

Opis: V slovenskih osnovnih šolah se učitelji vsakodnevno srečujejo z raznolikimi učenci, pri katerih zaradi razlik v potrebah, sposobnostih in željah prihaja do procesa inkluzije. Gre za proces, ki omogoča vsakemu posamezniku, ne glede na spol, starost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, invalidnost in nadarjenost, vključenost in sprejemanje v procesu izobraževanja. Magistrsko delo ugotavlja, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku; kako prilagajajo delo učencem s posebnimi potrebami in kako poteka individualizacija dela v razredu. V prvem, teoretičnem delu sta predstavljena proces inkluzije in njegova vloga v procesu vzgoje in izobraževanja. Podrobneje so predstavljene tudi skupine posebnih potreb otrok in skupina nadarjenih otrok. V nadaljevanju so predstavljeni didaktični pristopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter podrobneje opredeljeni za vsako skupino posebnih potreb ter nadarjene učence. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na vzorcu 143 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da je v razredih anketirancev največ otrok, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Učitelji učencem s posebnimi potrebami pri pouku najpogosteje pomagajo tako, da podajajo kratka in jasna navodila, obravnavane teme poskušajo povezovati z učenčevimi življenjskimi izkušnjami, na splošno pa učencem prilagajo delo in zahtevnost nalog. Pri težavah pri pouku se največkrat posvetujejo kar z drugimi učitelji razrednega pouka. Ugotovljeno je tudi, da osnovne šole, na katerih poučujejo anketiranci, niso prilagojene učencem s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pristopi, prilagoditve pouka.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 34; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

2.
Inkluzija in inkluzivni pristopi pri terapiji s pomočjo konja : magistrsko delo
Nina Korošec Mladenović, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega kot tudi praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili inkluzijo in terapijo s pomočjo konja, ter opredelili osebe s posebnimi potrebami; slednje najprej na splošno, nato pa podrobneje opisali štiri izbrane skupine, na osnovi katerih je temeljil naš praktični del naloge. Namen te magistrske naloge je prikaz pozitivnega vpliva in učinkov inkluzivnih pristopov, metod poučevanja in oblik dela pri posameznih terapevtskih pristopih in dejavnostih terapije s pomočjo konja, pri štirih izbranih skupinah oseb s posebnimi potrebami; pri uporabniku z motnjo avtističnega spektra, uporabniku z Downovim sindromom, uporabniku s težjo motnjo v duševnem razvoju in gibalno oviranemu uporabniku - uporabniku s hemiparezo. Za vsako od teh izbranih skupin smo podali nabor najbolj učinkovitih zgoraj navedenih inkluzivnih dejavnosti/pristopov, metod poučevanja in oblik dela, s katerimi terapevt za terapijo s pomočjo konja izboljša učinke terapije s pomočjo konja.
Ključne besede: inkluzija, terapija s pomočjo konja, osebe s posebnimi potrebami, inkluzija pri terapiji s pomočjo konja
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 34; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (6,69 MB)

3.
Pojav neželenega vedenja učencev in strategije učiteljev za preprečevanje ter spoprijemanje z njim v nižjih razredih osnovne šole : magistrsko delo
Sara Grašič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je naslovljen problem pojavljanja neželenega vedenja v nižjih razredih osnovne šole ter predstavljeni odzivi učiteljev nanje in strategije, ki jih uporabljajo za preprečevanje neželenega vedenja ter strategije, ki jih uporabljajo, ko se neželeno vedenje že pojavi. Namen magistrskega dela je bil tudi raziskati zaznave učiteljev glede pojavnosti neželenega vedenja pri učencih, ki imajo usmeritve v primerjavi z učenci brez usmeritev. Neželeno vedenje se lahko pojavlja zaradi različnih dejavnikov, ti lahko izvirajo iz bioloških osnov, družine, šole ali vpliva vrstnikov. Velik vpliv na pojav neželenega vedenja ima učitelj s svojim stilom vodenja razreda. Pomemben je tudi odnos, ki se razvije med učiteljem in njegovimi učenci. Neželeno vedenje je pogosto povezano z nezmožnostjo samouravnavanja lastnega vedenja, ki je posledica pomanjkanja empatije, slabe samopodobe in občutka nesprejetosti učenca, zato je pomembno, da učitelji v pouk vnašajo elemente socialnega učenja. Raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja sedmih učiteljic, ki poučujejo na razredni stopnji, je pokazala, da se učiteljice zavedajo pomembnosti podpornih odnosov znotraj razreda in vnašanja preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenega vedenja. Učiteljice v nižjih razredih osnovne šole zaznavajo lažje oblike neželenega vedenja. Raziskava je pokazala, da največ neželenega vedenja zaznavajo pri učencih, ki so usmerjeni kot ADHD ali kot učenci s čustveno-vedenjskimi motnjami. Raziskava njihovega stališča do vključevanja učencev, ki so usmerjeni, je pokazala, da imajo pretežno pozitivna stališča do vključevanja, vendar zaznavajo vsako šolsko leto več odločb o usmeritvah učencev.  
Ključne besede: neželeno vedenje, pozno otroštvo, vodenje razreda, inkluzija, strategije
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 44; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

4.
Vloga strokovnih delavcev vrtca pri inkluziji otrok s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Živa Lipovec, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjem obdobju se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, vključenih v redne vrtce. V magistrskem delu smo se osredotočili na pojem inkluzije, povezovanja, socialnega sprejemanja, nudenju pomoči šibkejšim ter sodelovanju z različnimi strokovnimi delavci ter s starši otrok s posebnimi potrebami. V raziskavo je bilo vključenih 148 strokovnih delavcev vrtcev (vzgojitelji, vzgojitelji – pomočniki vzgojiteljev). Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da strokovni delavci največ novega znanja o otrocih s posebnimi potrebami pridobijo s pomočjo knjig in člankov, sledijo predavanja, ki jih organizira vrtec. Prav tako smo ugotovili, da vrtci svojim zaposlenim zagotovijo predavanja na temo otrok s posebnimi potrebami. Večina strokovnih delavcev sodeluje pri pripravi individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami, vendar so v pripravo individualiziranega programa bolj vpeti vzgojitelji kot pomočniki vzgojiteljev. Prav tako je večina strokovnih delavcev seznanjena s prilagoditvami za delo z otroki s posebnimi potrebami ter jih v pedagoški praksi tudi upošteva. Slabše strokovni delavci poznajo zakonodajo, povezano z otroki s posebnimi potrebami. V praksi dobro sodelujejo s svetovalno službo in z zunanjimi strokovnjaki. Starše otrok s posebnimi potrebami strokovni delavci redno obveščajo o napredku njihovega otroka in si prizadevajo, da bi za delo z otroki s posebnimi potrebami ustrezno prilagodili fizično in didaktično okolje.
Ključne besede: Inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, vrtec, individualiziran program.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 273; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Tina Hartman, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 250; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (763,53 KB)

6.
Uporabnost socialnih iger pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja : magistrsko delo
Nives Španinger, 2021, magistrsko delo

Opis: Z vstopom v vrtec in šolo otroci razširijo svoje socialno okolje ter vstopajo v prve prave socialne odnose izven družinskega kroga. V družbi vrstnikov začnejo otroci kmalu opažati medsebojno različnost. Da bi se otroci s posebnimi potrebami v šolskem okolju počutili sprejete ter razvili vse svoje potenciale, je naloga šole, da vzpostavi ter vzdržuje vzpodbudno in strpno vzgojno okolje. Namen magistrskega dela je izpostaviti kako socialne igre kot didaktično sredstvo, pripomorejo k oblikovanju takšnega okolja. V teoretičnem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, njihova socialna sprejetost, izobraževanja nekoč in danes, ter vloga učitelja pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razred. Predstavili smo pomen in vpliv otroške igre na psihosocialni razvoj otroka, ter natančneje raziskali uporabnost socialnih iger pri sprejemanju drugačnosti. V empiričnem delu smo raziskali poznavanje socialnih iger med učitelji, pogostost njihove uporabe, ter pozitivne učinke izvajanja socialnih iger pri inkluzivnem delu v šoli. Rezultati so pokazali, da učitelji po kontinuiranem izvajanju socialnih iger, v povprečju opažajo zadovoljiv napredek v socialni uspešnosti učencev, ter vpliv socialnih iger na refleksijo lastnih stališč, vrednot in strokovnega znanja. Učitelji prav tako potrdijo uspešnost socialnih iger pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrstniško skupino.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, socialna sprejetost, socialne igre, inkluzija, drugačnost, različnost
Objavljeno v DKUM: 25.01.2022; Ogledov: 348; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

7.
Stališča staršev predšolskih in osnovnošolskih otrok do inkluzije v vzgoji in izobraževanju
Sanja Kozel, 2021, magistrsko delo

Opis: Inkluzija kot proces, ki najde prostor za vse otroke, nam omogoča, da vsem otrokom ponudimo pravico do izobraževanja ‒ ene temeljnih človekovih pravic. Ni dovolj, da inkluzijo poznamo, o njej govorimo, pomembno je, da jo v praksi kakovostno izvajamo. Kot eden ključnih dejavnikov za uspešnost inkluzivne vzgoje in izobraževanja se izpostavljajo pozitivna stališča do oseb s posebnimi potrebami, zato zraven pomembnih stališč strokovnih delavcev, vrstnikov in okolja do inkluzije v našem delu pozornost usmerjamo na stališča staršev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča staršev do izvajanja inkluzije v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo nas je, ali imajo status otroka (posebne potrebe), stopnja otrokovega izobraževanja ali izobrazba staršev statistično značilen vpliv na njihovo vrednotenje inkluzije. Instrument zbiranja podatkov je bil skrajšan in prilagojen anketni vprašalnik Parent Perspectives on Inclusive Education in Rural Alberta, Canada (Loreman, McGhie-Richmond, Barber in Lupart, 2009), ki ga je izpolnjevalo 289 staršev otrok, vključenih v proces predšolske ali osnovnošolske vzgoje in izobraževanja severovzhodne Slovenije. Rezultati kažejo, da lahko govorimo o pozitivnih stališčih staršev do inkluzije, pri čemer se strinjajo, da so posebne potrebe v razredu spoštovane in vrstnikov ne ovirajo pri pridobivanju znanja. Kljub temu da na splošno govorimo o pozitivnih stališčih, pa status otroka (posebne potrebe) pokaže na to, da inkluzijo višje vrednotijo starši otrok s posebnimi potrebami. Glede na to da izobrazba staršev ne kaže statistično značilnega vpliva na stališča staršev do inkluzije, pa stopnja vzgoje in izobraževanja otrok pokaže na dejstvo, da inkluzijo višje vrednotijo starši mlajših otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: inkluzija, stališča, otroci s posebnimi potrebami, starši
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 291; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

8.
Komunikacija med vzgojitelji in starši otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtcev v mariboru in okolici : magistrsko delo
Mateja Korpar, 2021, magistrsko delo

Opis: Otroci s posebnimi potrebami so predvsem otroci, potrebni posebnega razumevanja, posebne ljubezni in pozornosti. Zato je v vrtcu zelo pomembna zgodnja obravnava, ki otroku omogoči, da lahko čim prej začne koristiti dodatno strokovno pomoč za odpravljanje svojih primanjkljajev. Vendar se zelo pogosto zgodi, da ni tako tudi zaradi premalo usposobljenega kadra in same komunikacije vzgojitelj – starši. Starši otrok s posebnimi potrebami večkrat zavračajo komunikacijo in se je izogibajo, ko jim vrtec želi sporočiti svoje videnje, zato se zgodi, da otroci niso obravnavani pravočasno in zelo težko nadomestijo zamujene ure pomoči. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej razložimo pot od segregacije do inkluzije, nadaljujemo z usposabljanjem vzgojiteljev v rednih oddelkih vrtca. V nadaljevanju podajamo procese in načine komuniciranja ter prakso, ki se izvaja v vrtcih. Teoretični del zaokrožamo s predstavitvijo postopka pridobitve zapisnika in kasneje odločbe za otroka s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge je podana analiza anket, ki smo jih pridobili od vzgojiteljic vrtcev iz Maribora in okolice. Podatke smo obdelali v SPSS-programu. V anketi nas je zanimalo mnenje vzgojiteljev, ali so dovolj usposobljeni za delo z otroki s posebnimi potrebami, kako za njihovo usposabljanje skrbi zavod ter kakšno komunikacijo imajo s starši otrok s posebnimi potrebami. Rezultati naše raziskave so pokazali, da večina zavodov podpira inkluzijo otrok s posebnimi potrebami v redne vrtce, prav tako se zavedajo usposobljenosti zaposlenih in jih dodatno izobražujejo. Vzgojiteljem delo z otroki s posebnimi potrebami predstavlja izziv, čeprav se včasih čutijo premalo usposobljeni za delo z njimi. Ugotavljajo pa, da se starši otrok s posebnimi potrebami še vedno ne zavedajo dovolj pomena sodelovanja in komunikacije z vzgojiteljem, a dobro sodelujejo, kadar gre za pridobivanje odločbe za otroka s posebnimi potrebami.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 408; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovnih šolah
Jasmina Denša, 2017, magistrsko delo

Opis: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres. V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 543; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, magistrsko delo

Opis: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Ključne besede: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 666; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici