| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij
Lara Klemenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Ključne besede: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 211; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (638,39 KB)

2.
Primerjalnopravna analiza kaznivega dejanja po 143/6. členu Kazenskega zakonika ("maščevalna pornografija")
Melanija Lango, 2019, magistrsko delo

Opis: Maščevalna pornografija je pojav, star najverjetneje vsaj toliko, kot je stara fotografija, svoj razmah pa je doživela z razcvetom interneta in socialnih omrežij. Za izrazom maščevalna pornografija se skriva nekonsenzualno objavljanje intimnih slik, ki so jih posamezniki sicer posneli s soglasjem, a vendar z implicitnim pričakovanjem, da bodo te slike ostale zaupne. Enostaven dostop do interneta in hitra ter anonimna možnost delitev fotografij na različnih spletnih platformah, skupaj s popularizacijo delitve intimnih fotografiji in posnetkov med zaljubljenci, sta prav gotovo prispevala k popularizaciji tega kibernetskega kaznivega dejanja. Na žrtvi objava takšnih fotografij in posnetkov pusti globok pečat, velikokrat imajo žrtve tudi hude psihološke in socialne posledice (izgubijo službo, prijatelje), nekatere storijo celo samomor. Nekontrolirano širjenje teh slik, ko se pojavijo na internetu, je zagotovo eden izmed bolj problematičnih aspektov, poleg tega žrtve nimajo ustreznih vzvodov in sodnih poti, s katerimi bi to širjenje lahko učinkovito zaustavile. Čeprav je izraz maščevalna pornografija popularen, je lahko zavajajoč, saj storilci niso vedno motivirani z maščevanjem. Nekatere motivira želja po dobičku, druge razvpitosti ali osebna zabava, nekateri pa sploh nimajo posebnega razloga za objavo. Večplastnost in kompleksnost tega kaznivega dejanja sta razloga, da so različne države ubrale različne pristope h kriminalizaciji. Na prvi pogled se morda zdi, da je kriminaliziranje tega dejanja relativno preprosto, a ko popraskamo pod površje, hitro naletimo na pravne praznine v različnih pravnih ureditvah po svetu. S pomočjo primerjalnopravne analize pridemo do zaključka, da je najboljši način za izboljšanje kazenskopravne zakonodaje za to kaznivo dejanje zapolnjevanje vrzeli, če nanje naleti praksa oz. nanje opozori stroka. »Maščevalna pornografija« bo namreč kot kibernetsko kaznivo dejanje vedno korak pred zakonodajalcem, naloga zakonodajalca pa je predvsem ta, da je pozoren na spremembe na področju informacijske tehnologije in ostaja dovolj kritičen do sebe in odprtih vprašanj, ki jih zakonodaja še ni uredila.
Ključne besede: maščevalna pornografija, zasebnost, privolitev, soglasje, kibernetsko kaznivo dejanje, nekonsenzualna objava intimnih fotografiji, socialna omrežja, informacijska tehnologija.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 528; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Pametni merilniki energije in informacijska varnost
Uroš Jelenc, 2019, diplomsko delo

Opis: Pametni merilniki energije predstavljajo korak k modernizaciji električnih omrežij. So naprave, izdelane za hitro, učinkovito in zanesljivo dovajanje informacij o porabi energije energetskim podjetjem. Njihova preprosta naloga ima velik pomen v svetu informacijske varnosti. Pametni merilniki energije merijo porabo energije na intervalu od 60 minut do 1 minute, merijo lahko tudi vsako sekundo ali v realnem času. Učinkovitost in zanesljivost omrežja je odvisna od intervala merjenja. Interval merjenja hkrati pomeni količino in natančnost podatkov o uporabnikih in njihovih domovih. S podatki o porabi energije se lahko razvidi dejavnost uporabnikov, njihova odsotnost ali prisotnost ter njihove navade. V okviru raziskovalnega dela je bila izvedena anketa, narejena z namenom pridobivanja znanja oseb o pametnih merilnikih energije - zlasti zavedanje oseb o potencialnih grožnjah, ki jih predstavljajo pametni merilniki energije ter ali so osebam na splošno pomembni podatki, ki se lahko pridobijo s pametnimi merilniki energije. Ugotovljeno je bilo, da seznanjenost oseb s pametnimi merilniki v Sloveniji ni visoka, vendar se kljub temu zavedajo pomembnosti podatkov o porabi energije in njihovi zaščiti. Z anketo se je ugotovilo, da je pri anketiranih visok odklon v primeru, da bi energetsko podjetje slabo ravnalo z njihovimi podatki in jih izkoriščalo. V diplomskem delu so prikazane ključne lastnosti pametnih merilnikov energije, njihove prednosti, tveganja in grožnje. S pregledom literature in raziskav je bilo ugotovljeno, da se iz porabe energije lahko razvidi veliko o osebah in njihovih domovih. Podatki o porabi energije, ki so neustrezno zaščiteni, se lahko zlorabljajo in uporabljajo za različne namene, ki škodujejo uporabnikom.
Ključne besede: diplomske naloge, pametni merilniki, informacijska varnost, zasebnost, poraba energije
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 601; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Evidence policije in varstvo osebnih podatkov
Tim Perhaj, 2019, diplomsko delo

Opis: Povzetek Z vsesplošnim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij postajamo »družba« zbiranja podatkov in informacij. Osebni podatki in z njimi povezane informacije so v današnji družbi iskano tržno blago, saj mnogim multinacionalkam predstavljajo glavni vir prihodka. Osebni podatki so lahko tudi podvrženi raznim manipulacijam in zlorabam, zato mora biti hramba, varstvo in upravljanje z njimi, predvsem zaradi občutljivosti, ustrezno zakonsko zaščitena in zavarovana. Zbiranje podatkov je lahko koristno pri policijskem delu, kjer policisti pri opravljanju vsakodnevnih nalog lažje identificirajo storilca ali prekrškarja. Evidence pri policijskem delu se uporabljajo tudi pri izvajanju policijskih pooblastil ter preiskovanju kaznivih dejanj. Tako uporabljajo, vodijo ter vzdržujejo različne policijske evidence, v katerih zbirajo in obdelujejo osebne podatke. Začetek diplomskega dela se osredotoča predvsem na razne definicije v povezavi z osebnimi podatki in evidencami, opredeljevanje zakonov, ki omejujejo policiste pri njihovem delu, in druge zakone za zaščito osebnih podatkov. Nadaljevanje podaja vpogled v 32 policijskih evidenc, hrambo osebnih podatkov ter pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Diplomsko delo se zaključi z analizo odločbe Ustavnega sodišča ter ugotovitvami na postavljena raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: diplomske naloge, Informacijska zasebnost, evidenca, DNK, policija in varstvo podatkov
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 580; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (926,31 KB)

5.
IP-naslov kot osebni podatek: kaj razkrije o posamezniku
Dominika Tkalčič, 2018, diplomsko delo

Opis: IP-naslov predstavlja ključen element pri uporabi storitev, ki jih ponuja internet. IP-naslov enolično označuje komunicirajočo napravo v omrežju, s tem pa cilj oziroma izvor podatkov, ki se prenašajo po omrežju. Posredno z IP-naslovom lahko določimo uporabnika naprave, kar indicira, da je IP-naslov tudi osebni podatek. Hkrati je tudi podatek o komunikaciji, tako imenovani prometni podatek, zato je predmet varovanja tako informacijske kot komunikacijske zasebnosti. Z vidika obeh omenjenih zasebnosti smo raziskovali, kakšno vlogo ima IP-naslov pri identifikaciji posameznika, zlasti v okoliščinah preiskovanja kaznivih dejanj, storjenih z uporabo spleta.
Ključne besede: IP-naslov, osebni podatek, prometni podatek, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 682; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

6.
Primerjalna analiza slovenskih in tujih aplikacij m-zdravja s stališča varnosti podatkov
Eneja Mervič, 2018, diplomsko delo

Opis: Aplikacije m-zdravja predstavljajo odličen pripomoček za spremljanje lastnega zdravstvenega stanja, počutja, kroničnih bolezni, telesne pripravljenosti in prehranjevalnih navad. Obenem omogočajo tudi hitrejše nudenje zdravstvenih storitev. Ker pa se v aplikacijah m-zdravja zbirajo in obdelujejo zelo občutljivi podatki, je njihova varnosti in zasebnost bistvenega pomena. V diplomski nalogi so predstavljena glavna tveganja in grožnje za podatke v aplikacijah m zdravja. Na podlagi pregleda literature, je bilo ugotovljeno, da številne aplikacije prenašajo občutljive podatke v nešifrirani obliki, prek nezaščitenih omrežij, kar lahko potencialno privede do njihovega razkritja in zlorabe. V raziskovalnem delu je bila opravljena tudi primerjava pravilnikov o zasebnosti slovenskih in tujih aplikacij. Namen je bil ugotoviti, kateri pravilniki zagotavljajo boljšo varnost. Primerjava je bila izvedena na podlagi dostopa do pravilnikov, njihove preglednosti, načinov zbiranja in namenov obdelave podatkov, mehanizmov za zagotavljanje varnosti in na podlagi konkretnih pravic, ki pripadajo posamezniku v zvezi s podatki, ki se nanašajo nanj. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so pravilniki še vedno premalo transparentni glede svojih varnostnih praks. Pri opisu pogosto uporabljajo zelo splošne in dvoumne izraze. Kljub temu pa so bili tuji pravilniki pri opisovanju varnostnih mehanizmov malenkost bolj konkretni kot slovenski. Zaradi potrebe po navodilih in priporočilih za razvijalce, Evropska komisija pripravlja Kodeks ravnanja glede zasebnosti za mobilne zdravstvene aplikacije, ki bo omogočil, da bodo razvijalci svoje aplikacije lažje uskladili z najnovejšimi standardi varstva podatkov.
Ključne besede: informacijska varnost, mobilne aplikacije, m-zdravje, varnost, osebni podatki, zasebnost, diplomske naloge
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 722; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (877,39 KB)

7.
Mobilna naprava kot sredstvo za določanje lokacij uporabnika
Nejc Fabjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Mobilne naprave so postale del vsakdana. Omogočajo nam, da vsakodnevne dejavnosti opravimo lažje in hitreje, istočasno so postale nekakšna stalnica, brez katere preprosto ne gre. Razvoj mobilnih naprav je prinesel tudi številne storitve, ki nam pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, dejavnostih. Med temi storitvami je tudi določanje lokacij s pomočjo mobilne naprave. Delo nam predstavi, kaj sta mobilna naprava in lokacija ter kako delujeta v sinergiji – določanje lokacije s pomočjo mobilne naprave. Določanje lokacije s pomočjo mobilne naprave nam omogoči, da lahko določimo, kje se posameznik nahaja. Za določanje lokacije poznamo več različnih sistemov. Delo predstavi dva načina, in sicer določanje lokacije s pomočjo sistema GPS in pridobivanje lokacije s pomočjo brezžičnih omrežij. Podatki, ki jih sistema pridobita, se vedno nekje tudi hranijo, zato sledi predstavitev dogajanja po prejemu lokacijskih podatkov in njihovega shranjevanja. Prav tako je v delu predstavljeno, kaj lahko posameznik naredi glede hranjenja takšnih informacij. Pridobljeni podatki pa niso le shranjeni, ampak jih je mogoče uporabiti tudi za nadaljnjo obdelavo – s pomočjo podatkov lahko pridobimo najrazličnejše storitve. Te storitve so namenjene predvsem reševanju v stiski, lajšanju življenja ter zabavi. Tako sledi predstavitev storitev, ki omogočajo pridobitev lokacij. Storitve, ki omogočajo pridobitev lokacij za svoje delovanje, ne smejo preseči okvirjev, ki so zakonsko predpisani. Okvirji predstavljajo omejitev posega v uporabnikove človekove pravice, te pa so pravice vseh ljudi. Raziskava v drugem delu predstavi, v kolikšni meri so ljudje ozaveščeni o pridobivanju lokacij prek mobilne naprave, storitvah, vezanih na pridobivanje lokacij, ter kaj vse prinašajo takšne informacije. V zaključku naloge povzamemo ugotovljeno.
Ključne besede: mobilne naprave, geolokacijski podatki, brezžična lokalna omrežja, GPS, zasebnost, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 610; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
OTS 2017 Sodobne tehnologije in storitve
2017, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Opis: Informatika in informacijske tehnologije so že več desetletij gonilo inoviranja na vseh področjih poslovanja podjetij ter delovanja posameznikov. Odprti standardi in interoperabilnost ter vedno višja odzivnost informatikov vodijo k razvoju inteligentnih digitalnih storitvenih platform in inovativnih poslovnih modelov ter novih ekosistemov, kjer se povezujejo in sodelujejo ne le partnerji, temveč tudi konkurenti. Vse večja in pomembnejša je tudi vključenost končnih uporabnikov naših storitev in rešitev. Napredne informacijske tehnologije in sodobni pristopi k razvoju, vpeljavi in upravljanju omogočajo višjo stopnjo avtomatizacije in integracije doslej ločenih svetov, saj vzpostavljajo zaključeno zanko in zagotavljajo nenehne izboljšave, ki temeljijo na aktivnem sodelovanju in povratnih informacijah vseh vključenih akterjev. Na strokovni konferenci OTS tudi letos naslavljamo aktualne izzive, tehnologije in pristope kot so BlockChain, BizDevOps, zabojniki, agilni procesi in neprekinjeno zagotavljanje kakovosti, brezstični uporabniški vmesniki, internet stvari, velepodatki in globoko učenje. V prispevkih so predstavljene izkušnje strokovnjakov, ki načela in principe digitalne preobrazbe že udejanjajo in pri tem ustrezno skrb posvečajo zagotavljanju informacijske varnosti in zasebnosti. In kar je še posebej pomembno – svoje znanje, storitve in rešitve uspešno tržijo na globalnem trgu vse od Avstralije, Filipinov, Kitajske, Rusije, Irana, držav Evropske unije in Švice do ZDA.
Ključne besede: informacijski sistemi, programska oprema, spletne tehnologije, informacijska varnost in zasebnost, digitalna preobrazba
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 1103; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (34,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Grožnje zoper zasebnost na mobilnih napravah
Anže Zaletel, Matevž Bren, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba mobilnih naprav je od prve predstavitve pametnega mobilnega telefona dalje v konstantnem porastu. Tehnološki in družbeni razvoj sta postala soodvisna od razvoja pametnih mobilnih naprav, interneta stvari ter različnih informacijskih sistemov. Vse je mobilno, vse je povezavo. To pomeni, da se na mobilnih napravah shranjujejo podrobni podatki posameznika in njegove vpetosti v družbeno, osebno ter poslovno okolje. Prav vpetost uporabnika v vsa omenjena okolja in shranjevanje prevelikega števila podatkov predstavlja glavno grožnjo zoper uporabnikovo zasebnost. Grožnje, ki prežijo na uporabnike so lahko neposredne ali posredne. Pod prve sodi zlonamerna programska oprema, ki je prirejena za zbiranje podatkov in škodovanje uporabniku mobilne naprave, druga oblika pa ima zbiranje podatkov kot stranski produkt prvotne funkcionalnosti aplikacije. Zato smo v teoretičnem delu magistrske naloge opravili sistematični pregled zasebnosti, groženj zoper zasebnost, pripravili pregled delovanja treh glavnih operacijskih sistemov ter kategorizacijo dostopov do podatkov na mobilnih napravah. Za zaključek teoretičnega dela predstavljamo zaščitne ukrepe, ki pripomorejo k višji stopnji uporabnikove varnosti. Poleg teoretičnega dela, je v nadaljevanju magistrske naloge pozornost namenjena empirični raziskavi, s katero smo dokazovali povezave med uporabnikovim načinom rabe mobilne naprave ter varnostjo uporabnikovih podatkov. Rezultati so predstavljeni v zaključnih poglavjih naloge. Uporaba mobilnih naprav je neizogibna v prihajajočem družbenem in tehnološkem razvoju zato morajo predvsem uporabniki biti tisti, ki v prvi vrsti poskrbijo za ustrezne zaščitne ukrepe pri varovanju svoje zasebnosti.
Ključne besede: mobilne naprave, zasebnost, varnost podatkov, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno: 17.05.2017; Ogledov: 1147; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (859,98 KB)

10.
Brskalnik Tor in zasebnost v kibernetskem prostoru
Klemen Hlupič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ponudniki spletnih storitev nam pogosto ponujajo informacije v zameno za naše osebne podatke, ki se najpogosteje hranijo v spletnih brskalnikih. Ko obiščemo internetno stran, dovolimo administratorjem sledenje naših aktivnosti. Večino teh podatkov uporabniki prostovoljno zaupamo administratorjem, medtem ko brskalniki delijo tudi IP naslov našega računalnika, pa tega niti ne vemo. V prvem delu diplomske naloge smo s pomočjo domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. V drugem pa smo s primerjalno metodo na podlagi kriterijev zagotavljanja zasebnosti ugotovili razlike med brskalniki. Cilj naloge je dosežen, saj smo določili načela zasebnosti v kibernetskem prostoru in na podlagi le-teh določili kriterije zagotavljanja zasebnosti v smislu spletnih brskalnikov. Določili smo naslednje kriterije: anonimizacija, zaščita pred prestrezanjem, zaščita pred vdori, zasebno brskanje in blokiranje naprednih http piškotkov. Rezultate smo podali na tabelarni način. Ugotovili smo, da brskalniki posvečajo nekaj pozornosti tudi zasebnosti, a najpogosteje ne v prvotnih nastavitvah. Razjasnili smo, kako anonimnost vpliva na zagotavljanje zasebnost in ugotovili, da je uporaba brskalnika Tor smiselna, kadar želimo preprečiti sledenje, ki ga izvajajo državni organi preko ponudnikov interneta. Predpostavko, da zasebnost v kibernetskem prostoru ne obstaja, smo potrdili, saj do nekaterih spletnih mest z najvišjo stopnjo zasebnosti nismo mogli dostopati. Potrdili smo tudi hipotezo, da brskalnik Tor zagotavlja višjo stopnjo zasebnosti od ostalih brskalnikov. Predpostavko, da zakonodaja učinkovito ščiti zasebnost v kibernetskem prostoru, smo ovrgli, saj do pravnomočnih obsodb na tem področju prihaja le redko, najverjetneje tudi zato ker prekrškovni organ, ki je pristojen za inšpekcijski nadzor, ne razpolaga s primernimi orodji za pregon, ključno vlogo pri zagotavljanju zasebnosti na internetu pa ima seveda tudi osveščenost uporabnikov, saj je zelo pomembno, da uporabniki prepoznamo, kdaj so bile naše pravice do zasebnosti kršene. Namen naloge je predstaviti zasebnost v kibernetskem prostoru skozi različne spletne brskalnike.
Ključne besede: kibernetski prostor, zasebnost, varovanje podatkov, informacijska varnost, spletni brskalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 1073; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (633,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici