| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 859
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Konstruiranje robotske montažne priprave : diplomsko delo
Jaka Perme, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, katera je nastala v sodelovanju s podjetjem Revoz d. d., smo predstavili obstoječo ročno vpenjalno pripravo. Opisali smo dosedanji postopek varjenja in lastnosti vpenjalne priprave ter določili razloge, zakaj je potrebno pripravo optimizirati. Proces snovanja priprave je potekal v več fazah. Pri načrtovanju smo določili zahtevnik, s pomočjo katerega smo oblikovali štiri koncepte za dodajanje zvarjenca v fazi koncipiranja. Za najbolj učinkovito rešitev se je izkazala rešitev z linearnim pomikom. Poleg konstruiranja rešitve dodajanja zvarjenca smo optimizirali tudi podsklope na celotni pripravi.
Ključne besede: avtomatizacija, avtomobilska industrija, konstruiranje, linearni pomik, varilna priprava
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 823; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

92.
Analiza uporabe organizacijskih konceptov v slovenski proizvodni industriji : magistrsko delo
Tadej Zavernik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni rezultati analize uporabe organizacijskih konceptov v slovenski proizvodni industriji in opisi vključenih organizacijskih konceptov. Analiza temelji na odgovorih slovenskih proizvodnih podjetij na anketni vprašalnik v sklopu raziskave "Raziskava proizvodne dejavnosti v Sloveniji 2018", katere cilj je bilo ugotoviti, kakšno je aktualno stanje slovenske proizvodne industrije in primerjava s stanjem proizvodne industrije v Evropi. Zraven analize uporabe organizacijskih konceptov so v magistrskem delu predstavljeni tudi rezultati analize na nekatera ostala vprašanja iz raziskave, med drugim na vprašanja glede primarne vrste izdelkov, pomembnosti kriterijev konkurenčnosti, uvedbe novih (in/ali inovativnih) izdelkov na trg, prodaje starejših izdelkov ter izvajanja raziskovalne-razvojne (R&R) aktivnosti. Rezultati analize so okrepljeni z medsebojno primerjavo, diskusijo in sklepanjem.
Ključne besede: Slovenska proizvodna industrija, organizacijski koncept, raziskava, analiza
Objavljeno v DKUM: 18.09.2020; Ogledov: 820; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

93.
Trajnostno poročanje v aluminijski industriji, preučitev smernic in primer izbranega podjetja Talum
Matej Zupanič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja pregled metodoloških vidikov ter kazalnikov za trajnostno poročanje v aluminijski industriji. V sklopu tega smo preučili smernice Evropskega aluminija, Standard učinkovitosti, podan s strani Iniciative za upravljanje z aluminijem ter standarde GRI. Zanimalo nas je trajnostno poročanje podjetij v aluminijski industriji in ali lahko okoljske trajnostne kazalnike za področje emisij v zrak med različnimi podjetji tudi primerjamo. V ta namen je bila opravljena analiza, v katero smo vključili podjetja, ki spadajo med vodilne proizvajalce aluminija na svetu in so članice Iniciative za upravljanje z aluminijem. Ugotavljamo, da preobsežne smernice in okvirji niso nujno najboljši, saj je pomembno, da podjetja uporabljajo enotne metodologije, ki omogočajo sistematično merjenje trajnostnega razvoja. Ta sistematični pristop predstavlja pomembno prednost za zmožnost primerjanja in razvrščanja podjetij v specifičnem sektorju glede na trajnostno uspešnost. Z izrazom trajnostno uspešno razumemo podjetja, ki na primer proizvedejo najmanj emisij v zrak glede na lastno proizvodnjo in lahko ocenimo, kakšen je njihov vpliv na okolje v primerjavi z ostalimi podjetji. Pomemben del magistrske naloge predstavlja tudi preučitev trajnostnega poročanja podjetja Talum. Osredotočili smo se na njihovo strategijo trajnostnega razvoja ter opisali, kakšno je njihovo trajnostno poročanje. Analiza trajnostnega poročanja podjetja Talum obsega preučitev razkritij skozi časovno obdobje šestih let v skladu z zahtevami Evropskega aluminija. Glede na to, da se njihova strategija trajnostnega razvoja krepi, nas je zanimala tudi povezava med njihovim trajnostnim poročanjem ter javno podobo in ali se je le-ta spremenila skozi obdobje zadnjih devetih let.
Ključne besede: trajnostno poročanje, aluminijska industrija, smernice poročanja, kazalniki, GRI.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2020; Ogledov: 1152; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

94.
INTERNACIONALIZACIJA PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA d.o.o. NA TRG NEMČIJE
Nina Skok, 2020, magistrsko delo

Opis: V tej magistrski nalogi smo na osnovi teorije o internacionalizaciji, na podlagi opravljene PEST analize, Analize izbranega mednarodnega poslovnega okolja in SWOT analize ter na podlagi študije konkretnega primera podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. opredelili zahtevane procese in pomensko definirali internacionalizacijo proučevanega podjetja na izbran trg. V nalogi je zajeta raziskana teorija na temo internacionalizacije s strani različnih avtorjev, njena definicija, opredeljene so oblike internacionalizacije, procesi, dejavniki, ovire in pomembnost človeških virov za uspešnost internacionalizacije. Podrobneje smo opredelili tudi samo panogo, v kateri se podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. nahaja, s pomočjo teorije raziskali njeno zgodovino, stanje v današnjem času in opredelili trende, ki jih trenutno raziskovana panoga narekuje. Podrobneje smo analizirali stanje panoge na slovenskem trgu, določili konkurente proučevanega podjetja in podrobneje analizirali stanje izbranega tujega trga. Pri študiji primera smo se poglobili v samo delovanje podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o., njegovo zgodovino, vizijo, cilje, poslanstvo, procese v podjetju, razvoj in vpliv marketinga socialnih medijev na nadaljni razvoj proučevanega podjetja. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni načrti v zvezi z vstopom na izbran trg Nemčije, s pomočjo analiz pa smo podrobneje opredelili lastnosti trga, ovire, s katerimi se lahko srečamo ob vstopu na nemški trg, podrobneje smo analizirali ciljno skupino in nemškega kupca, opredelili njegove potrošniške navade, raziskali razlike in podobnosti med nemškim in slovenskim potrošnikom, določili naše prednosti in naše slabosti. V sklopu študije primera smo pripravili tudi praktičen prikaz internacionalizacije na izbran tuj trg, kjer smo ponudili konkretne rešitve, kako internacionalizacijo izvesti čim bolj uspešno. V praktičnem prikazu smo se osredotočili predvsem na marketinški vidik, kako uspešno pritegniti nemškega kupca in kako bi izgledal končni rezultat, ko bi podjetje vstop na izbrani tuji trg že uspešno opravilo. Cilj magistrske naloge je tako podrobneje ugotoviti, ali je za proučevano podjetje proces internacionalizacije na izbrani trg smiselna odločitev, ki bo podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. omogočila rast in nadaljni razvoj, hkrati pa določiti ovire, s katerimi se bo podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. pri internacionalizaciji na tuji trg srečala ter najti konkretne rešitve, kako se s temi ovirami čim bolje spopasti.
Ključne besede: Analiza trga, internacionalizacija, študija primera, strategija, kozmetična industrija.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2020; Ogledov: 1786; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (890,72 KB)

95.
Industrijski internet stvari - laboratorijski model : diplomsko delo
Marko Vovk, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega zajem in prikaz obdelanih podatkov iz 3-faznega števca preko RS485 vmesnika po MODBUS protokolu do modula za zajem iz oddaljenih podatkovnih virov - SIMATIC IOT2040, kjer se zapišejo zajeti podatki v lokalno podatkovno zbirko. Od tu naprej pa poteka prenos podatkov preko Ethernet vmesnika do eksterne podatkovne zbirke.
Ključne besede: Avtomatizacija, Industrija 4.0, IoT, IIoT, pametne tovarne, digitalizacija v industriji, modul za zajem podatkov iz oddaljenih podatkovnih virov.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 1258; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

96.
Možnost ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije : magistrsko delo
Laura Jug, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika količina sedimenta, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije, skupaj z okoljskimi vplivi in strogimi zakonskimi predpisi predstavlja problematičen segment in postavlja vprašanje glede njegovega trajnostnega upravljanja. V magistrski nalogi smo z namenom raziskanja ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije preučili primernost štirih organskih polielektrolitov kot alternativnih reagentov klasičnim anorganskim koagulacijskim sredstvom. Z izvedbo JAR testa in uporabo nizko molekularnega hitozana, natrijeve karboksimetil celuloze, polietilenimina in kolagena smo preverili učinkovitost čiščenja odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ter pri tem analizirali karakteristike nastalega sedimenta. Rezultati so pokazali, da z izbrano metodo in uporabljenimi koaglacijsko/flokulacijskimi sredstvi pri preiskovanih pogojih nismo uspeli zadostno odstraniti v vodi prisotne nečistoče in s tem prečistiti vode tako, da bi ustrezala zakonsko določenim mejnim parametrom. Z vidika nastalega sedimenta smo najboljše rezultate obarjanja dosegli z uporabo nizko molekularnega hitozana in s spreminjanjem vrednosti pH po končanem JAR testu. Na podlagi dobljenih rezultatov IR spektroskopije smo v nastalem sedimentu zaznali signale, ki nakazujejo na prisotnost organskih kislin in vezi ogljikovodikov oborjenih iz odpadne vode. Končna analiza sestave mikrobne združbe je pokazala, da v pridobljenem sedimentu primarno ni prisotnih patogenih mikroorganizmov oziroma bakterij.
Ključne besede: sediment, odpadna voda, mlečno predelovalna industrija, polielektroliti, krožno gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 30.06.2020; Ogledov: 912; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

97.
Trendi razvoja projektnega managementa ob nastajanju industrije 4.0
Dominik Dolenc, 2019, diplomsko delo

Opis: Industrija 4.0 je termin, s katerim se danes vedno pogosteje srečujemo. Zaradi velikega napredovanja tehnologije ter znanja prihaja ta izraz vedno bolj v ospredje. Pojem industrija 4.0 predstavlja vedno večjo integracijo robotike ter pametnih orodij v vsakdanjo industrijo. Namen tega je, da bi se čim več opravil in področij avtomatiziralo ali podprlo s pametnimi orodji, programi ipd. S takšnimi ukrepi lahko podjetja občutno zmanjšajo svoje stroške. Hkrati se povečata tudi sama produktivnost ter kakovost končnih izdelkov. Vsak dogodek v podjetju ali osebnem življenju lahko dojemamo kot projekt. Vsi ti dogodki imajo časovno omejitev in za uspešen zaključek potrebujejo planiranje ter organiziranje in vodenje. Zaradi tega je projektni menedžment pridobil velik pomen v podjetjih. Večina projektov je samih po sebi bolj zapletenih, zaradi tega je za učinkovito izvedbo treba uporabiti pristope projektnega menedžmenta. Ti pristopi/trendi se s časom in tehnologijo tudi spreminjajo. Skozi zgodovino vodenja projektov so se trendi nenehno spreminjali s pomočjo vplivov, kot so tehnologija, medčloveški odnosi in modeli vodenja. Tudi industrija 4.0 bo s svojimi naprednimi tehnologijami in pristopi pustila pečat na vodenju projektov in izoblikovala nove trende. Skozi diplomski projekt smo skušali ugotoviti, kako industrija 4.0 s svojimi naprednimi pristopi vpliva na sam projektni menedžment in ali novosti, ki jih prinaša, vplivajo na trende projektnega menedžmenta pozitivno ali negativno.
Ključne besede: industrija 4.0, projektni menedžment, projekt, trendi
Objavljeno v DKUM: 17.03.2020; Ogledov: 1036; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (960,75 KB)

98.
Uvajanje segmentov industrije 4.0 in optimizacija proizvodnje v podjetju šeško : magistrsko delo
Anže Plevnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sta predstavljena uvajanje segmentov Industrije 4.0 in splošna optimizacija malega podjetja. Princip in ukrepi Industrije 4.0 se pogosteje uporabljajo na velikih podjetjih, prav tako ostali splošno znani prijemi optimizacije v proizvodnem strojništvu. Problem malih prilagodljivih podjetij, kot je Šeško, je oteženo napovedovanje naročil in planiranje zasedenosti kapacitet. Podjetje stremi k optimalni zapolnitvi kapacitet, vendar je ob vsakem nenadnem upadu ali povečanju naročil spreminjanje teh zahtevno. Takšna podjetja imajo zaradi aktivnosti, ki izdelkom ne dodajajo vrednosti, veliko izgub. V prvem delu naloge je prikazano, kako smo te dejavnosti odpravili ali zmanjšali z zbiranjem informacij o delu in planiranju s pomočjo integracije ene izmed prosto dostopnih spletnih aplikacij za vodenje proizvodnje. Na njej se vodijo vsi delovni nalogi, vzdrževanje strojev in drugi podatki, pomembni za kvalitetno delo. Podatki se s pomočjo vnašanja zaposlenih shranijo v podatkovno bazo, kjer se analizirajo in se do njih lahko kadarkoli dostopa. Digitalni zapis vseh naročil omogoči razbiranje trendov naročanja in lažje planiranje kapacitet. Oddelek za kakovost ima večji pregled nad celotnim podjetjem. Posledično se hitreje odkrijejo napake, ki se pravočasno odpravijo. Drugi del naloge prikazuje splošno optimizacijo podjetja z osnovnimi ukrepi, ki so prilagojeni podjetju. Podjetje nima detajlnega načrta svojih kapacitet in prostorov, zato smo v nalogi prikazali 3D model podjetja. Skonstruirani model podjetja bo omogočil učinkovito planiranje projektov, nadaljnji razvoj in določanje zasedenosti kapacitet delovnih operacij.
Ključne besede: Industrija 4.0, optimizacija proizvodnje, 3D modeliranje, podatkovne baze, spletna aplikacija, vodenje proizvodnje, vzdrževanje strojev
Objavljeno v DKUM: 31.01.2020; Ogledov: 1323; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

99.
Vloga vzdrževanja v digitalni dobi
Špela Rebernik, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskali in preučili pojem industrija 4.0, digitalizacijo poslovanja in povezavo zgoraj omenjenih pojmov z vzdrževanjem. V času pisanja diplomskega dela smo želeli spoznati vlogo vzdrževanja v digitalni dobi, saj vse večji razvoj tehnologije prinaša novosti, s tem pa prihajajo tudi spremembe, katere zajema industrija 4.0. Gre za četrto industrijsko revolucijo, ki prinaša spremembe na področju pametne tehnologije. Z razvojem tehnologije prihaja tudi do boljšega nadzora in analitike s področja vzdrževanja opreme, strojev, sistemov, itd., v celotnem sistemu podjetja, kar pomaga pri izboljšanju ključnih kazalcev, kot so manjša poraba energije, večja produktivnost, večja kvaliteta, večja zanesljivost in sigurnost proizvodnje, kar vodi v večji prihranek ter nenazadnje večji dobiček. V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika o razširjenosti in uporabi vzdrževanja 4.0 celovito raziskovali omenjeno področje. Želeli smo predstaviti stanje v slovenskem gospodarstvu, zato smo se z anketnim vprašalnikom omejili le na slovenska podjetja. Raziskava nam je bila v pomoč pri analizi implementiranosti vzdrževanja 4.0 v gospodarstvu. Med raziskavo smo pridobili zanimive ugotovitve. Povzamemo lahko, da je industrija 4.0 v Sloveniji v veliki meri že prisotna, kljub temu pa v večini podjetij še ni implementirana kot celota, kar onemogoča ključne prednosti uporabe industrije 4.0 kot take. Pri vzdrževanju je bilo ugotovljeno, da je večina anketiranih podjetjih pri vpeljavi preventivnega vzdrževanja opazila, da jim to pomaga pri zmanjšanju stroškov in daljši življenjski dobi opreme, kljub temu pa kar nekaj posameznikov še vedno ne uporablja oz. ne vpeljuje raznih programskih orodij in tehnik, ki bi jim pomagale pri boljšem pregledu in analizi za nadaljnje delo. Zaključimo lahko, da bo vse več ljudi začelo implementirati industrijo 4.0 v svoje sisteme, saj jim bo lahko pomagalo pri izboljšavah samega sistema in programov, hkrati pa pri zmanjšanju različnih dejavnikov, ki ogrožajo boljšo uspešnost podjetja.
Ključne besede: Digitalizacija poslovanja, industrija 4.0, vzdrževanje, pametna tehnologija.
Objavljeno v DKUM: 16.01.2020; Ogledov: 1145; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (907,19 KB)

100.
Uporaba očal navidezne resničnosti v logistiki
Miha Vogel, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na uporabo očal navidezne resničnosti v različnih delovnih procesih znotraj logističnega oddelka. Ob tem opišemo tudi uporabno vrednost takšne in podobnih tehnologij v različnih sektorjih, pri čemer je ena od takšnih tehnologij tudi razširjena resničnost. Na začetku pisanja naloge smo dobili priložnost preizkusa očal navidezne resničnosti. V tem času smo pregledali trenutni nabor orodja, ki ga je mogoče uporabiti v delovne namene. Zaradi dostopnosti očal je povpraševanje po programski opremi naraslo, posledično pa je tudi čedalje več razvijalcev, ki razvijajo tovrstna orodja. Z uporabo očal smo dobili občutek za delo z njimi, zato bomo v nadaljevanju lažje presodili njihovo uporabnost za določene naloge, pa tudi težave, s katerimi se sreča uporabnik. Sledi predstavitev obeh aktualnih tehnologij, njunih prednosti in strojne opreme, ki ju poganja. To poznavanje je pomembno za razvrščanje tehnologije za posamezne naloge. Nato predstavimo uporabnost teh tehnologij na različnih področjih, ki niso povezana z logistiko, da bi bolje razumeli dodano vrednost ob implementaciji. Za področje logistike pa poiščemo primere podjetij, ki so navidezno resničnost uporabila za določene namene v svojih procesih. V zadnjem poglavju s pomočjo pridobljenega znanja skozi raziskavo virov in študijskih primerov podamo primere, kako bi se obravnavana tehnologija lahko uporabila v prihodnosti.
Ključne besede: navidezna resničnost, razširjena resničnost, logistika, industrija 4.0, usposabljanje, vizualizacija
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 973; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 1.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici