91. Vpliv četrte industrijske revolucije na funkcije managementaMarsel Kolar, 2021, diplomsko delo Opis: Vstopamo v novo dobo četrte industrijske revolucije ali drugače imenovane industrije 4.0, v tej dobi pa bomo priča nastanku veliko novih tehnologij, ki bodo imele vpliv na naša vsakdanja življenja in tudi na delovanje samih organizacij. Prav tako bomo te nove tehnologije opisali, saj bodo podjetja v prihodnosti brez uporabljanja teh tehnologij,težko ostala konkurenčna na svojih trgih. V tem diplomskem delu se bomo osredotočili na vpliv četrte industrijske revolucije na funkcije managementa, ki pa so: načrtovanje, organiziranje, vodenje ter nadzorovanje oziroma kontroling. Te funkcije bomo najprej opisali in predstavili ter tudi omenili njihove aktivnosti, ki se izvajajo v vsaki iz posamičnih funkcij managementa. Opisali bomo tudi vse industrijske revolucije, ki smo jim bili priča do sedaj, pri tem bomo omenili še tehnologije in posledice, ki so jih prinesle industrijske revolucije s svojimi novimi tehnologijami. Najbolj pa se bomo osredotočili na industrijsko revolucijo, ki nam sledi oziroma se že dogaja, to pa je četrta industrijska revolucija. Tako bomo spoznali tehnologije, ki jih le-ta prinaša, kakšne so njene glavne prednosti in s kakšnimi izzivi se bodo morale soočiti organizacije, ki bodo industrijo 4.0 implementirale.V zadnjem poglavju bomo odgovorili na naš izpostavljen problem, kako bo četrta revolucija vplivala na funkcije managementa. Pri tem bomo opisali, kakšen bo vpliv na aktivnosti, ki se izvajajo v funkcijah managementa; kakšni bodo morali biti managerji oziroma vodje, da bodo kos tem spremembam in tudi kakšne ljudi bodo iskali, da bodo ti lahko doprinesli svoj maksimum podjetju, ki jih zaposluje oziroma jih bo zaposlovalo. Ta diplomska naloga nam bo pomagala pri pripravi na spremembe, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija. Razložili pa bomo tudi, kako si lahko s to novo tehnologijopomagamo pri funkcijah managementa, ki jo prinaša četrta industrijska revolucija, da bomo z njo lahko izvajali funkcije managementa na najlažji možni način.
Ključne besede: industrija 4.0, Četrta industrijska revolucija, tehnologija četrte industrijske revolucije, vodja, manager, načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadzor, kontroling
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1008; Prenosov: 139
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
92. Podjetniške priložnosti v lesni industrijiEnej Škrinjar, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu smo razdelali poslovno okolje podjetja in predstavili njegovo pomembnost za podjetje. Našteli smo nekaj lastnosti poslovnega okolja in pojasnili načine odzivov nanj. Nato smo predstavili lesno industrijo v Sloveniji in jo za lažje preučevanje razdelili na lesnopredelovalno, pohištveno in gradbeno. Da smo zajeli čim več dejavnikov zunanjega okolja, ki so politični, pravni, ekonomski, socialni, kulturni in tehnološki, smo se odločili pojasniti in kasneje uporabiti PEST-analizo okolja podjetja. PEST-analizo smo opredelili, podali praktične primere in pojasnili pozitivne in negativne vplive na podjetje. Nismo preučevali le zunanjega okolja, ampak tudi notranje. V ta namen smo izbrali SWOT-analizo, s katero preučimo prednosti in slabosti notranjega okolja ter priložnosti in nevarnosti zunanjega poslovnega okolja. SWOT-analiza omogoči primerjanje notranjih in zunanjih dejavnikov.
V praktičnem delu smo se odločili za izvedbo PEST in SWOT-analize. Za lažje razumevanje smo izbrali tri podjetja, ki predstavljajo pohištveno, lesnopredelovalno in gradbeno industrijo. PEST-analiza je združevala zunanje dejavnike vseh treh podjetij.
Nobeno izbrano podjetje v obdobju svojega poslovanja ni opravilo analize poslovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da se vsa obravnavana podjetja srečujejo s podobnimi težavami. Izpostavljajo pomanjkanje delovne sile, slabo izobraženost obstoječe delovne sile (kar kaže na razkorak s srednješolskim izobraževalnim sistemom). Pestijo jih tudi nihajoče cene materiala. Navajajo malo priložnosti zunanjega okolja, ker imajo polno zasedenost proizvodnje in razpoložljiva sredstva namenjajo v povečan obseg proizvodnje. Ugotovitve smo na kratko povzeli v tabelah.
SWOT-analiza je bila lažje izvedljiva, ker so podjetja lažje navajala notranje dejavnike poslovnega okolja. Za boljšo preglednost smo obravnavali vsako podjetje posebej. Ugotovili smo, da vsa tri podjetja posvečajo veliko več pozornosti notranjemu okolju. Ko pride do poslabšanja stanja v zunanjem poslovnem okolju, jih skušajo odpraviti čim hitreje brez vzbujanja posebne pozornosti. Podjetje Adego, d.o.o., ki je predstavljalo pohištveno industrijo, kot svoje prednosti navaja kakovostne izdelke, tehnološko dodelano proizvodnjo in lojalne kupce. Noah, d.o.o. smo izbrali kot predstavnika gradbene industrije. Zaradi nihajočih cen materiala so preučili možnost lastne proizvodnje, ki bi bila sicer mogoča, a so se cene materiala dovolj umirile, da so idejo opustili. So edino podjetje, ki je navajalo dvig povpraševanja med pandemijo. Podjetje Ruševec, d.o.o., smo obravnavali kot lesnopredelovalno podjetje. V podjetju poudarjajo pomen tradicionalnih postopkov predelave, lokalnih dobaviteljev in kakovosti proizvodov.
V sklepu smo preučeno teoretično znanje smiselno povezali s praktičnim delom diplomske naloge. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo s podobno problematiko, kot smo zapisali v teoretičnem delu. Štiri predpostavljene hipoteze smo potrdili. Zavrgli smo hipotezo, ki predpostavlja, da je za konkurenčnost in vstop na trg v lesni industriji potrebna visoka tehnološka opremljenost. Razlog je, da podjetja ne proizvajajo tako zahtevnih produktov, da bi potrebovala tehnološko dovršeno opremo. Izkazalo se je, da starost opreme ni ključnega pomena.
V slovenski lesni industriji se je SWOT-analiza izkazala za primernejšo.
Ključne besede: lesna industrija v Sloveniji, poslovno okolje podjetja, PEST-analiza, SWOT-analiza.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1211; Prenosov: 199
Celotno besedilo (597,39 KB) |
93. Vzpostavitev pametne organizacije s pomočjo rešitev SAPPetra Sedlašek, 2021, magistrsko delo Opis: Inovacije vladajo našim življenjem. Prva industrijska revolucija je prinesla strojno proizvodnjo ter razvoj v transportu s parno lokomotivo in železnicami. Pojavile so se prve tovarne in napredek v telekomunikaciji. Z drugo industrijsko revolucijo se razširi serijska proizvodnja, ki jo omogočita izum elektrike in tekočega traku. Mesta so rastla, tovarne so se širile. Tretja industrijska revolucija, imenovana tudi digitalna revolucija, je razširila uporabo računalnikov in interneta. Beležimo tudi pojav prvih celovitih informacijskih rešitev. Omenjene revolucije smo zgolj na kratko opisali, podrobneje pa smo se posvetili raziskovanju četrte industrijske revolucije, ki vodi spremembe v sodobnem svetu.
V času drastičnih sprememb organizacije povečujejo naložbe v tehnologijo za izboljšanje uspešnosti poslovanja, reševanje težav, doseganje operativne odličnosti in ustvarjanje vrednosti za delničarje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja digitalne transformacije.
Kako daleč so organizacije na poti do digitalne transformacije? Mnoga podjetja danes veliko vlagajo v posodobitev poslovanja z inovativnimi tehnologijami, da lahko ostajajo pred trgom in povečujejo vrednost. Čeprav to daje konkurenčno prednost, to ni dovolj. Za izstopanje v današnjem gospodarstvu morajo podjetja vseh velikosti in v vseh panogah biti okretna. Zraven digitalne transformacije smo zato raziskovali tudi pojem pametna organizacija. Podrobneje smo se ustavili pri tehnologiji, kot so umetna inteligenca, internet stvari, velike količine podatkov, računalništvo v oblaku ipd. Z nekaterimi smo se srečali že pri industriji 4.0 in digitalni transformaciji.
Omenjeno tehnologijo lahko organizacije v svoje poslovanje vključujejo s pomočjo informacijskih rešitev. V raziskavo smo zato vključili podjetje SAP kot enega izmed gigantov poslovnih informacijskih rešitev. Podrobneje smo raziskali rešitev SAP Leonardo, na koncu pa predstavili še tri primere podjetij, ki so s pomočjo SAP rešitev dosegla naziv pametne organizacije.
V magistrskem delu smo tako izpostavili pomembnost uporabe inteligentnih tehnologij v konkurenčnem, hitro spreminjajočem se svetu, ki zahteva vedno hitrejše odgovore na potrebe in želje kupcev.
Ključne besede: digitalna transformacija, industrija 4.0, pametna organizacija, SAP, inteligentna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 924; Prenosov: 92
Celotno besedilo (3,12 MB) |
94. Analiza mednarodnega trga kaveTina Subotić, 2021, magistrsko delo Opis: Kava kot ena izmed najbolj uživanih pijač poleg vode podpira preživetje milijonov malih kmetov v več kot 52 državah in ustvarja milijarde dolarjev prihodkov. S kavo se začne dan, ustvarijo se prijateljstva, je del družinskega in družabnega življenja. Globalna industrija kave, neposredno ali posredno, zaposluje več kot 100 milijonov ljudi in kava je zaradi velikega povpraševanja ena najbolj prodajanih dobrih na svetu, ki jo uživajo pripadniki vseh narodov, na vseh celinah. Čeprav kava izvira iz Afrike in Arabije se je v kasnejših letih proizvodnja najbolj razširila v državah Latinske Amerike. Proizvodnja kave je zelo težak proces, ki je v veliki meri odvisen od vremena in drugih dejavnikov. Brazilija je največji svetovni proizvajalec kave, dve osnovni rastlinski vrsti kave pa sta arabica in robusta.
Pridelovalci zelene kave, med katerimi je večina malih lastnikov, so v zadnjem desetletju trpeli zaradi velike nestanovitnosti in padca mednarodnih cen tega blaga. Zato je ključnega pomena razumeti dejavnike, ki spodbujajo le-te. Na svetovno industrijo kave in udeležence vrednostne verige vplivajo tudi drugi dejavniki kot so bolezni, podnebne spremembe, urbanizacija in izguba kmetijskih zemljišč, nihanje cen, staranje delovne sile ter migracije. Grožnje, ki jih bolezen covid-19 v zadnjem času predstavlja svetovnemu sektorju kave, so zastrašujoče z globokimi posledicami za proizvodnjo kave. Finančni učinki bodo dolgotrajni in neenakomerni, majhni lastniki pa bodo med nabolj ranljivimi.
Učinki temeljijo na sistemski ranljivosti sistema za proizvodnjo kave in neenakih načinih organiziranja sektorja: velike prihodke od prodaje kave na globalnem severu omogočajo večinoma revni mali lastniki na globalnem jugu. Covid-19 pa bo le še poudaril obstoječe ranljivosti in ustvaril nove, s čimer bo mnoge male lastnike prisilil v alternativno preživetje.
Ključne besede: Mednarodni trg kave, industrija kave, vpliv covid-19, cena kave, proizvodnja kave
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1180; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,77 MB) |
95. Vpliv digitalizacije na delavcaPatricija Hameršak, 2020, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega projekta je digitalizacija in njen vpliv na delavca. Osredotočili smo se na različne nove storitve in rešitve, ki jih digitalizacija ponuja za uvedbo novih načinov poslovanja, sporazumevanja, izobraževanja in podobno. Skozi diplomski projekt smo razložili, da digitalizacija prispeva k produktivnosti podjetja in k učinkovitosti gospodarstva, prav tako pa k širšemu socialno-ekonomskemu razvoju. S pomočjo digitalizacije lahko nek objekt, sliko ali papirne dokumente prenesemo v digitalno obliko, na računalnik ali katero drugo elektronsko napravo. V današnji digitalni dobi ima tehnologija vodilno vlogo, saj je gonilo vsesplošnega razvoja.
Spoznali smo, da digitalizacija vpliva na celotno družbo, na vse generacije, predvsem pa na človeško delovno silo oziroma na delavca. Njen napredek je hiter in vedno prinaša novosti, ki se jih moramo ljudje priučiti. Posledica digitalizacije so nove oblike dela, ki zaposlenim nujno ne zagotavljajo minimalnega zakonskega varstva. Prekarne oblike dela so danes vse pogostejše, a na žalost delavcem ne nudijo potrebne socialne varnosti. Prihodnost dela prinaša korenite spremembe na področju delovnih razmerij, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos do njega.
Tehnološki napredek omogoča, da lahko danes službo s seboj odnesemo vsepovsod, v udobju lastnega doma lahko odgovarjamo na e-pošto, kar nam omogoči bolj
prilagodljivo zasebno življenje, po drugi strani pa nam to predstavlja čisto nov način dela in bolj stresen delovnik. Digitalizacija vedno bolj briše meje med službenim in zasebnim delovnim časom, a kljub temu prinaša prednosti, ki si jih zaposleni želijo. Na področju zdravja in varstva delavcev pa so opazne tudi mnoge slabosti.
Ključne besede: delavec, digitalizacija, industrija 4.0, digitalna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 148
Celotno besedilo (578,05 KB) |
96. Analiza in uporaba trendov Industry 4.0 : magistrsko deloPatrik Šplajt, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti pomen koncepta industrija 4.0 (I4.0) in izkoriščenost le tega na slovenskem področju. Najprej smo poiskali in podali ključne informacije o I4.0. Nato smo sestavili vprašalnik, s katerim smo želeli izvedeti, kako dobro zaposleni poznajo I4.0 in kako pogosto se pojavlja v podjetjih. Na koncu smo rezultate analizirali in jih grafično predstavili. Prišli smo do ugotovitev, da je na slovenskem področju industrija 4.0 dobro poznana in v veliki meri uporabljena v podjetjih.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija, pametna tovarna
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 820; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,36 MB) |
97. Konstruiranje industrijskega mešalnika za potrebe živilske industrije : diplomsko deloDominik Bistrović, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava predstavitev in konstruiranje industrijskega mešalnika za potrebe živilske industrije. Mešalnik je konstruiran za potrebe podjetja Linox solution d. o. o. iz Lendave in je primeren za mešanje trdih snovi.
Prvi del diplomskega dela obravnava osnove mešanja, pojme segregacija in stopnja mešanja. Predstavljene so osnovne vrste in osnovni principi delovanja določenih mešal. V drugem delu diplomske naloge bil je konstruiran horizontalni industrijski mešalnik z dvema vijačnicama, narejen iz nerjavnega jekla. Opisan je način pridobitve osnovnih dimenzij in je Izdelan je 3D model.
Ključne besede: : mešanje, mešalo, trde snovi, konstruiranje, živilska industrija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 905; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,69 MB) |
98. Digitalizacija in avtomatizacija procesov in postopkov v podjetju ajm : diplomsko deloOskar Lah, 2021, diplomsko delo Opis: Glavna tema diplomskega dela je digitalizacija in avtomatizacija procesov in postopkov v podjetju AJM. Osredotočili smo se na proces digitalizacije in jo opredelili z vidika ključnih področjih digitalne transformacije v skladu s smernicami Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenija, in sicer: (1) izkušnja kupca, ki se nanaša na celovito upravljanje odnosov z kupci skozi celotni prodajni proces; (2) podatkovna strategija podjetja, ki se nanaša na podatkovne baze, njihov izvor, zbiranje in dostop do podatkov ter analiziranje; (3) procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja; (4) sprememba poslovnega modela ter razvoj novih produktov in storitev. Opredelili smo (4) strategijo razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest, zaradi katerih je možno razvijati digitalne zmogljivosti podjetja, ter s tem vzpostavitev (5) digitalne kulture, ki je potrebna za izvajanje projektov digitalne preobrazbe. Spremembe smo opisali tudi z vidika (6) kibernetske varnosti in opredelili (7) industrijo 4.0, v skladu s katero je izvedena digitalna transformacija podjetja.
Ugotavljamo, da se je družba AJM celovito lotila projekta digitalizacije oz. digitalne transformacije z novimi digitalnimi rešitvami in nadgradnjo obstoječih rešitev kot je opisano v sami nalogi. Družba si je jasno zastavila cilje transformacije ter aktivnosti za izvedbo projekta. V spremembe izvajanja poslovnih procesov, ki so predmet digitalne transformacije so zajete vse temeljne poslovne funkcije v podjetju: vodstvena funkcija, prodajna funkcija (vključujoč terensko delo), razvoj in tehnologija, proizvodna funkcija, skladiščna funkcija in spremljava poslovanja (poslovna analitika). Po zaključku projekta bo poslovni model družbe AJM nadgrajen tako, da se bo bistveno izboljšala izkušnja kupca skozi celotni prodajni proces (od prvega stika s podjetjem, naročila, izvedbe do montaže izdelka), prav tako pa se bo na osnovi uvedenih rešitev povečala inovativnost zaposlenih za razvoj novih proizvodov in nadgradnjo storitev v prodajnem procesu (meritve, montaža).
Ključne besede: digitalna transformacija, izkušnja kupca, poslovni procesi, digitalne rešitve, digitalna delovna mesta, industrija 4.0.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 1255; Prenosov: 192
Celotno besedilo (2,05 MB) |
99. Razvoj kibernetskega modela poučevanja na interdisciplinarnih področjih v sekundarnem tehniškem strokovnem izobraževanjuKrištof Debeljak, 2020, doktorska disertacija Opis: Tehnološki napredek je danes hitrejši kot kadarkoli doslej. Tehnologija je v zadnjih desetletjih nesluteno spremenila svet; četrta industrijska revolucija, imenovana tudi industrija 4.0, se kaže v vseh segmentih ne le tovarn in proizvodnje, temveč tudi družbe nasploh. Še tako visoka in dovršena tehnologija pa sama po sebi ni zadosti, če nimamo ljudi, ki so jo sposobni razumeti, z njo upravljati, jo uporabljati in izkoriščati njene prednosti ter ne nazadnje tudi nadgrajevati in izpopolnjevati. Tehnologija dandanes nikakor ni izolirano področje, temveč se povezuje s stroji, ljudmi, poslovnimi modeli –- da bo vse to nemoteno delovalo, pa lahko poskrbi le ustrezno usposobljen kader. Zato postaja vloga človeka vedno pomembnejša, pri čemer pa so se temeljna znanja in spretnosti, ki jih mora le-ta izkazovati, v zadnjih letih precej spremenili; v prihodnje pa je pričakovati, da bo tehnološki napredek še močneje vplival na delovno silo. Tako bosta avtomatizacija in umetna inteligenca prevzeli različne naloge, ki jih danes opravlja človek, s čimer bodo številna delovna mesta izginila ali se spremenila, po drugi strani pa se bodo ustvarjala nova, ki bodo zahtevala visoko usposobljeno delovno silo, za katero bodo poleg ustreznih znanj in veščin potrebne tudi druge lastnosti, kot so samostojnost, mobilnost, visoka motiviranost, sposobnost komuniciranja in delovanja v skupini ter ne nazadnje pripravljenost za učenje ter nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje.
Takšno delovno silo pa lahko »proizvede« le ustrezno zasnovan in izvajan izobraževalni sistem. V okviru le-tega ima posebno vlogo srednje tehniško izobraževanje, saj je to tisti segment, ki neposredno za trg dela ali pa za nadaljnji študij pripravlja dijake, ki bodo nekoč delali v tehničnih poklicih in se tako ali drugače srečali s tehnologijami prihodnosti. Tudi tu se zahtevajo in ponekod že uspešno uvajajo spremembe, ki bodo tradicionalne načine učenja in poučevanja posodobile in nadgradile ter tako mlade pripravile na poklice prihodnosti. Nekateri ključni poudarki pri tem so: povezovanje izobraževalnih institucij z gospodarstvom, praktično delo v času šolanja, fleksibilni kurikulumi, predvsem pa nenehno učenje, samoizobraževanje ter pripravljenost na preobrazbo, tako s strani šol kot tudi dijakov.
Eden od predmetov, ki ga še ne tako dolgo nazaj nismo poznali, danes pa je v številnih segmentih tehničnega izobraževanja nepogrešljiv, je mehatronika, le-ta pa v svojem učnem načrtu znaten del posveča tudi programiranju programirljivih logičnih krmilnikov. Tudi na tem področju se iščejo metode in načini, kako narediti programiranje, predvsem v začetni fazi, čimbolj zanimivo, razumljivo in uporabno. Ena izmed možnosti je vsekakor širše uvajanje ikonskih programskih jezikov, katerim se tako v strokovni literaturi kot tudi v praski posveča vse več pozornosti. Tako je predhodno razviti ikonski programski jezik GraphFruit (GF) lahko primer jezika, ki bi, kot kažejo rezultati in izsledki izvedene empirične raziskave, lahko pripomogel k uspešnejšemu poučevanju in učenju programiranja na ravni sekundarnega izobraževanja. Poleg ustreznega učnega okolja pa je za uspešen pedagoški proces neobhodno potreben sodoben pristop k poučevanju, kjer bi učitelji kot eno od možnosti v prihodnje lahko uporabljali didaktični model, ki združuje spoznanja konstruktivizma in transdisciplinarnosti ter je obenem kompetenčno zasnovan in vzpodbuja k vseživljenjskemu usposabljanju.
Ključne besede: industrija 4.0, srednje tehniško izobraževanje, tekstovni in ikonski programski jeziki, programirljivi logični krmilniki, sodobne didaktične metode, KTK_UsU didaktičnem modelu
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1077; Prenosov: 100
Celotno besedilo (6,03 MB) |
100. Razvoj naprave za avtomatizirano ločevanje ohišij konektorjev : diplomsko deloTine Glavič, 2021, diplomsko delo Opis: Podjetje Strojni inženiring Gorazd Glavič s.p. se ukvarja z razvojem, izdelavo in avtomatizacijo proizvodnih procesov. Diplomsko delo obravnava razvoj naprave za avtomatizirano ločevanje ohišij konektorjev. V uvodu je predstavljen opis, definicija problema,namen in zahteve diplomskega dela. Glavni del diplomskega dela je koncipiranje, konstrukcija in preračun pnevmatskih valjev. Diplomsko delo se zaključuje s časovnim diagramom cikla, opisom naprave in sklepa.
Ključne besede: razvoj, konstruiranje, avtomatizacija, industrija
Objavljeno v DKUM: 10.09.2021; Ogledov: 1298; Prenosov: 87
Celotno besedilo (2,35 MB) |
