| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 813
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Konkurenčnost slovenske žagarske industrije v eu
Damjan Lesnjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Slovenska primarna lesnopredelovalna industrija je pomemben vezni člen v gozdno lesni verigi, ki je od vsega začetka doživela številne spremembe. Proizvodi in lesni ostanki, ki jih industrija proizvede so vstopna surovina ne samo za nadaljnjo lesno industrijo, temveč tudi za gradbeno, papirno, kemijsko itd. Učinkovito delovanje primarne lesnopredelovalne industrije ima ravno zaradi tega velik in pomemben vpliv na trajno rabo lesa in krožno gospodarstvo. Pravilna uporaba lesa omogoča dolg življenjski cikel izdelkom, ki bi se lahko ob neustrezni rabi (kot energent) prehitro zaključil. Pred 20-imi leti so se razmere v pohištveni in gradbeni industriji izredno poslabšale. Žagarska industrija je bila posledično prisiljena v boj za preživetje, zaradi česar je zaostalo vlaganje v posodabljanje tehnologije. V zadnjem obdobju lesnopredelovalna industrija napreduje, vendar še zdaleč nismo tam, kjer bi morali biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo lesnopredelovalno industrijo boljše razvito. Spodbudno je, da se zmanjšuje izvoz hlodovine in da smo pričeli hlodovino tudi uvažati. Sami ne premoremo niti enega visokozmogljivega žagarskega obrata, v katerem bi predelali 500.000 m3 hlodovine. Z združevanjem žagarskih obratov, ali z vzpostavitvijo visokozmogljivih žagarskih obratov bi kazalo oblikovati lastno prodajno verigo, vendar ne tako, da bomo nato izdelke z višjo stopnjo obdelave uvažali nazaj v Slovenijo. Vsekakor je potrebno stopnjo obdelave lesa dvigniti na višjo raven s čimer se omogočijo multiplikatorji, poveča se dodana vrednost, poveča se število zaposlenih, krepi se know-how, ki temelji za lastnem razvoju novih izdelkov. V nalogi smo analizirali stanje slovenske primarne lesne industrije z namenom ugotoviti glavne vrzeli in pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi panogami v Sloveniji. V nalogi so opredeljene glavne ugotovitve raziskave, opravljene v Sloveniji, rezultate pa smo primerjali s stanjem žagarske industrije v EU.
Ključne besede: gozdnatost, uvoz in izvoz hlodovine, lesnopredelovalna industrija, žagarstvo, proizvodnja žaganega lesa.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2022; Ogledov: 51; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

2.
Celovita učinkovitost opreme v proizvodnem podjetju BNM avtomobilska industrija d.o.o.
Matic Bokša, 2022, magistrsko delo

Opis: V modernem času podjetja strmijo k čim večji učinkovitosti opreme, ter kakovosti izdelkov z malo ali ničtim izmetom. Za doseganje teh ciljev je učinkovita metoda vitke proizvodnje, ki temeljito oceni vsako dejavnost v podjetju, z namenom zmanjševanje izgub. Eden od kazalnikov vitke proizvodnje je celovita učinkovitost opreme, s katero lahko določimo ozka grla, ki nastanejo na stroju ali napravi, ter jih začnemo s pravilnimi ukrepi odpravljati. Glavni faktorji celovite učinkovitosti proizvodnje so razpoložljivost, zmogljivost in kakovost. V magistrski nalogi je prikazano kako se kazalnik OEE začne vpeljevati v proizvodno podjetje. Opisano je podjetje BNM, avtomobilska industrija, d.o.o., osnoven opis stiskalnic, glavne značilnosti vitke proizvodnje, ter kazalnik celovite učinkovitosti opreme. V nadaljevanju je prikazana izdelava dokumenta, ki je potreben za izdelavo meritev in preračun kazalnika OEE. Predstavljene so pridobljene meritve in dejanski kazalnik celovite učinkovitosti opreme podjetja. Meritve in rezultati so nato analizirani. Na koncu pa so predstavljeni še ukrepi za izboljšanje kazalnika OEE.
Ključne besede: BNM, Avtomobilska industrija, d.o.o., stiskalnice, vitka proizvodnja, kazalnik OEE, razpoložljivost, zmogljivost, kakovost.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2022; Ogledov: 53; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

3.
Model kompetenc managementa v letalskih mikro podjetjih
Sandi Knez, 2022, doktorska disertacija

Opis: Na področju letalstva in praktično v vseh organizacijah, je za ustrezno delovanje, učinkovito in uspešno doseganje ciljev, potrebno ustrezno znanje zaposlenih. Ob znanjih, ki se predvidevajo v naboru potrebnih in izhajajo iz formalnega izobraževanja, je vedno bolj v ospredju nabor znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti, ki jih je moč združiti v okviru kompetenčnega modela. Še posebej na področju letalstva, ki predstavlja zahtevno obvladovanje kompetenc zaposlenih, je pomembno izpostaviti pomen vključevanja zaposlenih z ustreznim naborom znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti.
Ključne besede: model kompetenc, management, letalska industrija, integrirani sistem managementa, letalska mikro podjetja
Objavljeno v DKUM: 12.04.2022; Ogledov: 178; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

4.
Vključevanje zunajskeletnih sistemov v okvir industrije 4.0
Sara Piltaver, 2021, diplomsko delo

Opis: Tehnološki razvoj je od nekdaj predstavljal mejnike na področju industrije. Posamezne inovacije so vplivale tako na razvoj delovnih procesov, kot na sama delovna mesta. V zaključnem delu se podrobneje posvetimo eni od teh inovacij in sicer zunajskeletnim sistemom in njihovi implementaciji v industrijo 4.0. Zunajskeletni sistemi so nosljive mehanske komponente, ki omogočajo človeškemu telesu dosegati rezultate, ki jih samo ne bi zmoglo. Hkrati pa telo tudi podpirajo in varujejo. Za razumevanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na implementacijo zunajskeletnih sistemov v delovno okolje smo pripravili kompilacijo literature, s katero raziskujemo industrijo 4.0, nazore proaktivne ergonomije ter raznolikost modelov zunajskeletnih sistemov. Modele zunajskeletnih sistemov smo podrobneje raziskali z metodo klasifikacije in opisnim in slikovnim pregledom različnih modelov. V nadaljevanju smo se posvetili analizi elementov, s katerimi smo zmodelirali postopek implementacije. Ustrezne ergonomske metode, postopkovni model implementacije zunajskeletrnega sistema v delovno okolje in program za selekcijo ustreznega modela, ki je še v razvoju, smo opisali ter grafično prikazali. Raziskovanje položaja zunajskeletnih sistemov na slovenskem trgu smo izvedli z intervjujem strokovnjaka s področja optimizacije in opisali njegovo izkušnjo. Spoznali smo potencial zunajskeletnih sistemov in se srečevali s problematiko pomanjkanja dolgoročnih raziskav. Ugotovili smo, da je za uspešno implementacijo zunajskeletnega sistema, potrebno razumevanje vitkih načel, proaktivne ergonomije ter lastnosti zunajskeletnih sistemov.
Ključne besede: zunajskeletni sistem, industrija 4.0, proaktivna ergonomija
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

5.
Model inteligentnega nadzora obrabe in poškodb rezalnih orodij z uporabo termografije
Nika Brili, 1987, katalog

Opis: Nadzor obrabe rezalnega orodja pri struženju prispeva k izboljšanju kakovosti izdelkov, optimizaciji stroškov orodja in zmanjšanju števila neželenih dogodkov. Pri maloserijski in posamični proizvodnji se operater stroja na podlagi izkušenj odloča, kdaj zamenjati rezalno orodje. Slabe odločitve lahko vodijo do povišanja stroškov, zastojev proizvodnje in izmeta. V disertaciji smo predstavili sistem nadzora stanja rezalnega orodja, ki med in po struženju samodejno prepozna obrabo rezalnega orodja. Za nadzor procesa smo uporabili infrardečo (IR) kamero, ki za razliko od uporabe navadnih industrijskih kamer ne spremlja zgolj vizualnega stanja procesa, ampak zajema še termografsko stanje. Kljub zahtevnemu okolju (vroči ostružki) smo kamero ustrezno zaščitili in namestili tik ob rezalno ploščico, kar omogoča spremljanje obdelave iz neposredne bližine. Material smo obdelovali z različno obrabljenimi rezalnimi ploščicami in ustvarili bazo 18.486 slik, ki so bile namenjene učenju in testiranju modela. Z uporabo globokega učenja in konvolucijske nevronske mreže (CNN) smo razvili napovedni model obrabe in poškodb rezalnega orodja. Pripravljeno bazo slik smo razdelili na slike, ki so nastale med procesom struženja (slike procesa), in na slike, ki so nastale po struženju (termografske slike rezalnega orodja). Ugotovili smo, da je model uspešen na obeh bazah slik. Naučen model na podlagi termografske slike procesa samodejno razvrsti stanje rezalnega orodja glede na primernost za nadaljnjo uporabo pri struženju (brez obrabe, majhna obraba, velika obraba). Točnost klasifikacije za združeno množico vseh slik je 99,92 % in potrjuje ustreznost predlagane metode. Model smo testirali tudi na nepoznanih slikah (spremenjeni obdelovalni pogoji), s čimer smo z več kot 98 % točnostjo klasifikacije potrdili robustnost naučenega sistema pri uporabi za nepoznani material obdelovanca. Takšen sistem omogoča takojšnje ukrepanje v primeru obrabe ali zloma rezalnega orodja, ne glede na znanje in usposobljenost operaterja.
Ključne besede: umetna inteligenca, globoko učenje, Industrija 4.0, odrezavanje, rezalna orodja, struženje, obraba orodja, termografija
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 274; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

6.
Inovacijski trendi v trgovini na drobno
Katja Kojc, 2021, diplomsko delo

Opis: Za obstoj na konkurenčnem trgu trgovcev na drobno se podjetja poslužujejo različnih tehnik nadgradnje obstoječih sistemov in privabljanja kupcev. Sledenje trendom, ki trenutno obstajajo in uvajanje inovacij pa trgovini omogočata storiti le to. Premik iz tradicionalne fizične oblike trgovin na spletno prodajo je eden najbolj tipičnih primerov digitalizacije v gospodarstvu in družbi. Sistemi, ki so tehnološko sodobno podprti in se konstantno razvijajo, uporabnikom omogočajo učinkovitejše delovanje, lažji in boljši dostop do večjega števila informacij ter razvijanje. Prej poznana oblika trgovine na drobno, ki se je začela razvijati v času merkantilizma, je skozi zgodovino spreminjala gospodarstvo in se je skupaj z družbami tudi spreminjala.
Ključne besede: trgovina na drobno, digitalizacija, spletna prodaja, Industrija 4.0, inovacije, pandemija.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 261; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Digitalizacija in digitalna strategija
Teo Toplak, 2021, diplomsko delo

Opis: V času v katerem živimo so digitalne tehnologije v razmahu. Sedaj pa se je začel trend digitalne transformacije. Četrta industrijska revolucija prinaša spremembe v življenjski dobi naših podjetij. Poslovni procesi in tehnologija v podjetjih so zastareli, počasni in stroškovno preveč obremenjujoči. Z digitalizacijo in digitalno transformacijo podjetja se nadgradijo poslovni procesi, uredijo se podatki, zmanjšajo se stroški, zvišajo se prihodki in kompetence zaposlenih, ter pozitivno vplivamo na okolje. Digitalna transformacija podjetja je pomemben faktor v obstoju podjetja, saj velik pomen na transformacijo podjetja daje tudi država, katera skozi javne razpise financira projekte digitalne transformacije. Vsi ti dejavniki, vse te spremembe katere pridobimo s digitalno transformacijo nam pomagajo pri gradnji blagovne znamke in imidža podjetja. Na naslednjih nekaj straneh je predstavljena digitalizacija v širšem pomenu in vpliv le-te na poslovne procese v podjetjih ali organizacijah.
Ključne besede: digitalizacija, digitalna strategija, industrija 4.0, informacijske rešitve, digitalna transformacija
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 379; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
Primerjalna analiza igralnih platform na globalnem trgu
Luka Djorojević, 2021, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomskega dela je v celoti umeščena na področje industrije videoiger. Osredotoča se na digitalne in fizične načine distribucije videoiger po celem svetu, pri čemer analizira prednosti in slabosti vsake metode za potrošnika in razvijalca videoiger. Navedene in primerjane so igralne platforme, ki so distribucijski portali za digitalne videoigre. Za platforme so naštete vse njihove značilnosti, ciljno občinstvo, prednosti in slabosti, provizijske stopnje in drugo. Platforme so razdeljene na trge mobilnih naprav, konzol in osebnih računalnikov, vsaka pa je primerjana s svojim ustreznim segmentom. V diplomskem delu so opisane tudi bistvene značilnosti industrije videoiger ter poglobljeno obravnavani trgi posameznih držav, ki predstavljajo pomemben del te industrije.
Ključne besede: Digitalna distribucija, videoigre, igralne platforme, industrija videoiger, konzole, pretakanje v živo
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

9.
Mednarodno gospodarsko okolje in avtomobilska industrija
Luka Žerjav, 2021, diplomsko delo

Opis: Avtomobilska industrija predstavlja eno izmed ključnih gonilnih sil gospodarskega napredka in razvoja. Prav zaradi tega jo pojmujemo kot eno najpomembnejših industrij na svetu. Za izdelavo motornega vozila je potrebno preko 20.000 različnih komponent, ogromno znanja, ob tem pa so potrebne enormne investicije v raziskave in razvoj. Seveda pa je za uspešno delovanje avtomobilske panoge potrebno odlično sodelovanje med proizvajalci motornih vozil in njihovimi dobavitelji. V zadnjem času pa je znotraj avtomobilske industrije prihajalo in še vedno prihaja do določenih sprememb. S tem mislimo na proces razvoja globalizacije, ki je dodobra spremenil avtomobilsko industrijo, vzpon trajne mobilnosti, ki jo vodi elektrifikacija vozil, vsesplošna digitalizacija in poskusi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Na panogo pa je v zadnjem obdobju močno vplivala pandemija covid-19. Vpliv pandemije se je v že tako ohlajeni avtomobilski industriji poznal tako v proizvodnji motornih vozil, kakor tudi v njihovi prodaji. Pandemija pa ni vplivala le na največje proizvajalce motornih vozil, ampak tudi na mnoge manjše dobavitelje, ki prihajajo tudi iz Slovenije.
Ključne besede: avtomobilska industrija, globalizacija, elektrifikacija, digitalizacija, VAR d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 367; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

10.
Analiza konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije
Urška Kelenberger Potnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Avtomobilska industrija ima v Evropi že od nekdaj pomembno vlogo, saj zaposluje veliko število ljudi in obenem ustvarja pomemben del prihodkov. V nalogi nas je zanimalo, kakšen je položaj evropskih proizvajalcev avtomobilov napram ameriškim in azijskim podjetjem. Izhajali smo iz dejstva, da se je v obdobju 2009–2019 položaj evropskih avtomobilskih podjetij poslabšal. Najprej smo se dotaknili teoretične podlage za določanje konkurenčnosti in konkurenčnih prednosti, nato pa smo preko podatkov, glede ustvarjenih prihodkov in prodaje ugotovili, da so bili evropski proizvajalci na koncu preučevanega obdobja v boljši poziciji kot pred desetimi leti. Naša preučevana podjetja so bila Volkswagen AG, Daimler AG ter Bayerische Motoren Werke (BMW) AG, ki so glede na prihodke najuspešnejša podjetja tako v evropskem kot v svetovnem merilu.
Ključne besede: avtomobilska industrija, analiza panoge, konkurenčnost, Porterjev model, konkurenčna prednost
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici