| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza institucionalnega okolja Indije in Kitajske
Viktorija Potnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je primerjati institucionalno okolje Indije in Kitajske. Cilj magistrskega dela je podrobno proučiti politične, ekonomske in družbene institucije obeh držav ter ugotoviti, kako te vplivajo na njuno mednarodno trgovinsko menjavo ter na privabljanje tujih neposrednih investicij. V pregled so vključeni tudi kratek zgodovinski pregled in kako je ta vplival na daljni razvoj omenjenih institucij. Raziščemo podobnosti in razlike med institucijami ter ali le te različno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj obravnavanih držav. Na podlagi raziskave in primerjave političnega, ekonomskega in družbenega institucionalnega okolja Indije in Kitajske pridemo do zaključka, da ima Kitajska bolj uspešna našteta institucionalna okolja kot Indija in so ta vzrok za bolj uspešno in razvito mednarodno trgovinsko menjavo ter privabljajo več tujih neposrednih investicij. Omenjena institucionalna okolja ohranjajo svoj vpliv tudi v zadnjih nekaj letih, ker Kitajska ohranja svojo mednarodno trgovinsko prednost pred Indijo, prav tako pa vseskozi privablja več tujih neposrednih investicij. Zaradi nasprotnih interesov in zasedanja določenega ozemlja pa to krha odnose med državami, kar se kaže predvsem v zmanjšanju uvoza s strani Indije na Kitajsko ter s postavljanjem novih omejitev s strani Indije pri pritoku tujih investicij, ki veljajo predvsem za sosednje države. To se v grobem nanaša predvsem na Kitajsko, saj želi Indija preprečiti, da bi kitajska podjetja prevzela indijska. Indija zaradi svojega razvitega farmacevtskega sektorja krepi pritok tujih investicij in nenehno povečuje mednarodno menjavo, a oslabljeni odnosi s Kitajsko lahko pripeljejo do izgube enega od njenih največjih uvoznih partnerjev. Kitajski pa s tem grozi izguba njenega največjega izvoznega trga.
Ključne besede: Ekonomske institucije, politične institucije, družbene institucije, Indija, Kitajska, mednarodna trgovinska menjava, tuje neposredne investicije
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Od neuspešnega nasilnega do uspešnega nenasilnega boja: od upora sepojev do osamosvojitve Indije : od upora sepojev do osamosvojitve Indije
Martin Utroša, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu primerjamo neuspešnost nasilnega in uspešnost nenasilnega boja v Indiji. Obravnavamo obdobje od upora sepojev leta 1857 do osamosvojitve Indije leta 1947. Indijska podcelina je od 17. stoletja dalje bila pod Britansko vzhodnoindijsko družbo, katera si je postopoma priključevala številne province in izpodrinila moč tamkajšnjega mogulskega imperija ter drugih vladarjev podceline. Britanska represija nad domačini in nespoštovanje tamkajšnjih verskih tradicij sta vodili do upora sepojev (indijskih vojakov družbe) leta 1857. Upor so Britanci krvavo zatrli, indijske muslimane pa so označili kot krivce za upor, ker so Britanci bili pristranski do hindujcev. Odnos med muslimani in hindujci se je zaradi tega poslabšal, medtem ko se je odnos med muslimani in Britanci proti koncu 19. stoletja izboljšal. Zaradi dviga indijskega nacionalizma v drugi polovici 19. stoletja je bil ustanovljen Indijski nacionalni kongres, ki naj bi zastopal interes indijskega prebivalstva, vendar je muslimanski del bil slabo zastopan, zato so muslimani v začetku 20. stoletja ustanovili Muslimansko ligo. Med prvo svetovno vojno leta 1915 se je v Indijo vrnil Mahatma Gandhi. Leta 1920 je začel svoje gibanje nenasilnega boja za indijsko neodvisnost. S programi nekooperacije, državljanske neposlušnosti in številnih gladovanj je prepričal Indijski nacionalni kongres, da je prevzel njegove metode in se pretvoril v pravo politično stranko. Gandhi in Mohammed Ali Jinnah, kasnejši predsednik Muslimanske lige, sta v začetku 20. stoletja stremela k enotni neodvisni Indiji, vendar je sčasoma nastala ideja o ločeni muslimanski državi v 30-ih letih 20. stoletja. Posledično sta nastali dve ločeni državni entiteti, Indija in Pakistan, oba dominiona Velike Britanije.
Ključne besede: Indija, upor sepojev, vzhodnoindijska družba, britanski radž, Mahatma Gandhi, osamosvojitev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 804; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

3.
Medkulturne razlike v komuniciranju in stilih vodenja: primera Indije in Brazilije
Tjaša Fijavž, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaradi intenzivne globalizacije je za ustrezno poslovno komuniciranje in vodenje v mednarodnem trženju zelo pomembno poznavanje značilnosti nacionalnih kultur in njihovih vplivov na mednarodno trženje. Kulturno okolje tujih držav je eden izmed večjih izzivov za mednarodne tržnike. V diplomskem delu smo proučevali komunikacijske stile in stile vodenja v indijski in brazilski kulturi. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem kulture in spoznali različne elemente kulture. Prav tako smo opredelili modele merjenja medkulturnih razlik, pri katerih smo se osredotočili predvsem na Hall-ov model in model GLOBE, ki sta nam v nadaljevanju diplomskega dela pomagala pri ugotavljanju prevladujočih komunikacijskih in vodstvenih stilov izbranih držav. V empiričnem delu smo na kratko predstavili obe državi, vključno z njunima kulturnima okoljema. Osredotočili smo se predvsem na komunikacijo in stile vodenja v obeh državah, pri čemer smo ugotovili, da sta si državi, kljub različnim zgodovinskim značilnostim in posledičnih razlikah v nekaterih elementih nacionalne kulture, precej podobni. Tako indijska kot tudi brazilska kultura spadata med visokokontekstne kulture, ki dajejo poudarek na nebesedni komunikaciji. Rezultati ugotavljanja medkulturnih razlik po modelu GLOBE so pokazali, da se državi ujemata tudi v stilih vodenja. Ker sta Indija in Brazilija kolektivistični družbi, v obeh prevladuje timsko usmerjen stil vodenja.
Ključne besede: mednarodno trženje, medkulturne razlike, komunikacija, stili vodenja, Indija, Brazilija
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 890; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (889,55 KB)

4.
Nov srednji družbeni razred kot vzvod družbeno-demografskih in gospodarskih sprememb na hitro rastočih trgih: primer Indije in Kitajske
Anja Janžekovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Posledice sodobne globalizacije so večstranske, pozitivne in negativne. Gospodarstvo je v zadnjih desetletjih z množično internacionalizacijo in selitvijo v azijski del sveta povzročilo globalne družbene in demografske spremembe. Migracije so potekale ob podpori pomembnih in potrebnih dejavnikov, kot so sodobna tehnologija, ugodni pravni predpisi in pravila, povpraševanje na hitro rastočih trgih in globalna konkurenca, ki podjetja dejansko sili v mednarodno ekspanzijo. Tako so hitro rastoči trgi vzhodnega sveta postajali vse bolj konkurenčni in zanimivi ne samo za selitev proizvodnje oz. določenih členov dobavne verige, temveč tudi kot potencialni končni potrošniški trgi. Zraven demografije so k razvoju hitro rastočih trgov prispevali še mnogi drugi dejavniki, kot so prenos tehnologije in znanja, liberalizacija mednarodne trgovine, ugodni makroekonomski kazalci, industrializacija itd. Kot pomembnejša ciljna trga v magistrskem delu izpostavljamo Kitajsko in Indijo. Gre za državi, ki sta zaradi številčnega mladega prebivalstva ponujali ugodno demografsko podlago, oblasti pa so z ugodno oblikovano politiko in predpisi privabljale tuja podjetja k vstopu na njuna trga. V drugem delu magistrskega dela obravnavamo nov srednji družbeni razred na Kitajskem in v Indiji. Ugotovimo, da pripadnik novega srednjega družbenega razreda na omenjenih trgih po življenjskem slogu, potrošniških vzorcih, navadah in pogledu na svet postaja vse bolj podoben posamezniku iz t. i. zahodnih, razvitejših držav. Vsi zgoraj navedeni dejavniki so kot skupek omogočili hitro rast in razvoj novega srednjega družbenega razreda, kamor je spadalo vse več pripadnikov omenjenih trgov. Vplivi novega srednjega družbenega razreda so izjemni. Povzročili so gospodarske in družbene spremembe ne samo na hitro rastočih trgih, temveč na globalni ravni. Globalni trgi so zelo dinamični, zato globalno gospodarstvo v prihodnje verjetno ne bo ostalo več osredotočeno na azijske trge, pač pa bo za izkoriščanje vseh prednosti in priložnosti poiskalo nove potencialne trge. Kot takšne zaradi ugodnih demografskih kazalcev zaenkrat vidimo trge z afriške celine. Za uspešen gospodarski preboj pa bo Afrika vsekakor potrebovala še ogromno investicij in razvoja na področju osnovne infrastrukture.
Ključne besede: globalizacija, hitro rastoči trgi, nov srednji družbeni razred, Kitajska, Indija
Objavljeno v DKUM: 06.04.2020; Ogledov: 1325; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
Primerjalna Analiza Poslovnega Bontona Rusije, Japonske in Indije
Luka Fabijan, 2017, diplomsko delo

Opis: Poslovni bonton se razlikuje od trga do trga. Mednarodni tržnik mora obvladati osnove poslovnega bontona v vsakem kulturnem okolju, ne glede na to, ali se na poslovno pot podaja prvič ali ne. Znati se mora soočiti z drugačno kulturo, vrednotami, prepričanji. Uspešnost mednarodnega tržnika je velikokrat posledica spoštovanja poslovnega bontona tuje kulture. V mednarodnem poslovanju je tveganje, ki izhaja iz kulturnega okolja neke države relativno visoka. Kulturno okolje tujega trga je sestavljeno iz družbenih organizacij in ustanov, norm in vrednot, religije, jezika, izobraževalnega sistema, umetnosti in estetike ter materialne kulture. Trženje in kultura se najbolj povezujeta skozi komunikacijo, poslovni bonton in organizacijsko upravljanje. V poslovnem bontonu sta ključna spoštovanje in upoštevanje drugačnosti. Mednarodni tržnik bo večkrat del konfliktov, saj so drugačne kulture pogosto težko sprejemljive. Zato je dobro, da posluje profesionalno, pošteno, potrpežljivo, in da upošteva poslovni bonton tuje kulture. Ključne sestavine poslovnega bontona so prvi vtis, verbalna in neverbalna komunikacija, poslovna oblačila in urejenost posameznika, pozdravljanje, poslovni sestanki, poslovni obed in poslovna darila. Kultura Rusije je pod močnim vplivom nekdanjega sovjetskega političnega režima. Zaradi tranzicije države se ruski poslovni bonton v primerjavi s poslovnim bontonom Japonske in Indije še vedno spreminja. Ruski poslovneži cenijo medosebne odnose, pravičnost ter poslovne partnerje, ki dobro govorijo njihov jezik. Vodja jim pomeni vse, medtem pa podrejeni v določenih podjetjih težko izražajo svoja mnenja. Japonci cenijo pripadnost svoji kulturi, delujejo timsko, spoštujejo hierarhijo, so potrpežljivi, posredni in gostoljubni. Indijci poskušajo vsako družinsko vrednoto povezati s poslovnimi vrednotami. Vzorec družinskega življenja prenašajo v poslovni svet, in podobno kot Japonci, strogo spoštujejo hierarhične ravni. V indiji imata spoštovanje avtoritete in ustvarjanje dolgoročnih odnosov s poslovnimi partnerji zelo pomembno vlogo.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, poslovno okolje, kultura, medkulturne razlike, poslovni bonton, Rusija, Japonska, Indija.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2019; Ogledov: 1936; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (661,08 KB)

6.
Poslovna pogajanja v izbrani evropski in azijski kulturi
Saška Šegula, 2016, diplomsko delo

Opis: Za poslovna pogajanja se najpogosteje odločimo zaradi drugačnih interesov dveh strani. Dober pogajalec mora znati predvsem poslušati, biti iznajdljiv, toda nikoli preveč popustljiv. Informacije in čas imajo pomembno vlogo. Ključna je dobra predhodna priprava, nato razprava in dajanje predlogov. Vedeti moramo kako nasprotno stran prepričati, da so naše rešitve boljše. Vsak pogajalec se odloči pogajati z drugačno taktiko. Čeprav želimo nasprotni strani postaviti ekstremne zahteve, jo slepiti ali se sklicevati na avtoriteto, se moramo v vsako taktiko najprej vživeti in razmisliti s katero bo zagotovljen uspeh. Mednarodni pogajalec mora znati več tujih jezikov, ker se bo srečeval z različnimi kulturami. Če se zna soočiti z drugačnim obnašanjem in načini pogajanja je uspeh zagotovljen. Mednarodni pogajalec se lahko pogaja z agresivnim, popustljivim, pasivnim, hladnokrvnim, zastrašujočim, trdovratnim ali tveganim slogom. Osredotočili smo se na poslovna pogajanja Italije in Indije. Italijani čas pred pogajanji dobro izkoristijo. Veliko jim pomeni, če njihovo kulturo predhodno dobro spoznamo. Pogajajo se počasi, premišljeno, vendar velikokrat niso prepričani vase. Do nasprotnika so iskreni, nikoli ničesar ne skrivajo. V družinskem življenju se naučijo stabilnosti, kar se prenese na pogajanja. V Indiji pomeni pogajanje vsakdanje opravilo in veščina, ki jo obvlada že skoraj vsak odrasel človek. Ena izmed njihovih najpomembnejših lastnosti je razmišljanje, ki jih privede do uporabnih idej in rešitev. Besede jemljejo velikokrat preveč osebno, redno preverjajo informacije nasprotnika. Radi se pogajajo z ljudmi, ki imajo večletne pogajalske izkušnje.
Ključne besede: poslovna pogajanja, mednarodna poslovna pogajanja, kultura, Italija, Indija
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 1200; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Bračkovi na potovanju : enoletna družinska pustolovščina okrog sveta
Davor Bračko, 2012

Opis: Bračkovi na potovanju; enoletna družinska pustolovščina okrog sveta
Ključne besede: Malezija, Indonezija, Nepal, Indija, Šrilanka, Singapur, Avstralija, Filipini, Kitajska, Tokio, New York, Kolumbija, Ekvador, Peru, Bolivija, Brazilija, potopisi
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1288; Prenosov: 73
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Vpliv rasti prebivalstva na gospodarsko rast
Laura Zelič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo ugotavljali vpliv rasti prebivalstva na gospodarsko rast. Najprej je obrazložen pojem gospodarske rasti in dejavniki, ki vplivajo nanjo. Nato je v naslednjem poglavju opisana rast prebivalstva po letih, kako se je število prebivalstva povečevalo v zadnjih desetletjih in kako se je spremenila struktura prebivalstva na svetu. Preverili smo povezavo med rastjo števila prebivalstva in kvaliteto življenja, kako ta vpliva na revščino in število otrok, predvsem v državah v razvoju. Nato smo prikazali kakšne so napovedi za nadaljnjo rast prebivalstva. V naslednjem poglavju smo ugotavljali, kakšne so posledice rasti prebivalstva v razvitih državah in državah v razvoju. Kakšna povezava je med rastjo prebivalstva in gospodarsko rastjo, ali ta omejuje gospodarsko rast, ali jo lahko uporabimo kot ekonomsko sredstvo, ali da nima bistvenega vpliva na gospodarsko rast. Nato smo ugotavljali različne mehanizme in ukrepe za obstoječe demografske trende. Za ugotavljanje vpliva rasti prebivalstva na gospodarsko rast smo analizirali demografske trende na Kitajskem in v Indiji. Najprej smo prikazali osnovne podatke o gospodarstvu države, nato demografske trende v državi in napovedi za prihodnost. S primerjanjem vseh podatkov, ki smo jih prikazali v tej analizi, smo prišli do sklepa, ki je prikazan na koncu diplomskega seminarja.
Ključne besede: Rast prebivalstva, gospodarska rast, razvite države, države v razvoju, Kitajksa, Indija.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 1732; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 5.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici