1. Primerjava karikatur na naslovnicah političnih tednikov Mladine (22. marec 2019) in Demokracije (11. april 2019) : magistrsko deloNika Bizjak, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Primerjava karikatur na naslovnicah političnih tednikov Mladine (22. marec 2019) in Demokracije (11. april 2019) je sestavljeno iz dveh delov. Prvi je teoretični, drugi del pa predstavlja praktično umetniško delo. V tem primeru gre za serijo političnih ilustracij, ki temelji na spoju pravljic z aktualno slovensko politično sceno. Teoretični del zajema poglavja, ki podrobneje pregledajo zgodovino politične ilustracije in karikature na Slovenskem, prav tako vsebuje poglavja, ki preučijo umetniški opus in likovni jezik Tomaža Lavriča in Mikija Mustra, sledita poglavji, ki primerjata likovna izraza levega in desnega političnega pola na Slovenskem in naslovnici političnih tednikov Mladine (22. marec 2019) in Demokracije (11. april 2019), z dodatkom nadgradnje prej omenjene naslovnice Mladine.
Ključne besede: karikatura, satira, politična ilustracija, Tomaž Lavrič, Miki Muster
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 109; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (7,11 MB) |
2. Proces snovanja in oblikovanja tarot kart : diplomsko deloTamara Grabušnik, 2022, diplomsko delo Opis: Tarot je vedeževalno orodje v obliki kart, ki po navadi izstopajo zaradi čudovitih ilustracij. V diplomskem delu smo se odločili v teoretičnem delu predstaviti in analizirati tarot karte in njihovo zgodovino, predstaviti pomen grafičnega oblikovanja, likovnih elementov in procesov. V praktičnem delu pa se osredotočamo na samo oblikovanje, grafično oblikovanje in ilustriranje tarot kart. Grafično oblikujemo in ilustriramo vsako karto, upoštevamo simboliko in barve. Prav tako se v zaključni nalogi osredotočamo na oblikovanje hrbtne strani kart ter na oblikovanje in snovanje same embalaže za karte.
Ključne besede: tarot karte, igralne karte, grafično oblikovanje, digitalna ilustracija
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 393; Prenosov: 83
Celotno besedilo (7,16 MB) |
3. Branje tipnih slikanic s slepim otrokom : diplomsko deloBarbara Letonja, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je petletnega slepega dečka motivirati k branju tipnih slikanic ter mu tako predstaviti in približati tipne slikanice, ki so dostopne v knjižnicah. Glavni cilj je pri dečku oblikovati veselje pri branju tipnih slikanic, raziskovanju ter spoznavanju in učenju brajice.
V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno, kako brati tipne slikanice z otrokom. Predstavljene so smernice, kako lahko kot vzgojitelji izdelamo tipno slikanico za slepega oziroma slabovidnega otroka.
V nadaljevanju diplomske naloge so analizirane tipne slikanice za slepe in slabovidne otroke. Natančneje je analiziranih osem tipnih slikanic, ki so dostopne v slovenskih knjižnicah in na dosegu roke, to so tipne slikanice Bojana Gruma Poletne norčije in Kužek Bahalo, Mateje Jerina Gubanc Pingvinčki in skrivnostni travnik, Aksinje Kermauner Žiga špaget je za punce magnet, Žiga špaget gre v širni svet in Snežna roža, Lilijane Praprotnik Zupančič Zakaj so zebre progaste, in Marjana Pergerja Mi se z vlakom peljemo. V praktičnem delu so bile s petletnim slepim otrokom prebrane in analizirane vse tipne slikanice in opisani otrokovi odzivi.
Pri pisanju diplomske naloge sta bili uporabljeni metoda analize in metoda sinteze. Pri preučevanju tematike so uporabljeni primarni in sekundarni viri. Pri študiji primera je uporabljen neslučajnostni vzorec, torej petletni popolnoma slepi deček.
Ključne besede: tipna slikanica, slepi in slabovidni otroci, brajica, tipna ilustracija
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 325; Prenosov: 65
Celotno besedilo (808,36 KB) |
4. Ilustracija na naslovnicah fantazijskega in detektivskega romana : diplomsko deloKatja Koler, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je opredeliti pojem ilustracije in predstaviti, kako jo uporabljamo za komunikacijo. Komunikacija poteka z uporabo orisnih in orisanih likovnih prvin. Navezujoč se na omenjene smo definirali pomen točk, linij, koncepta svetlo-temno, barv, oblike in prostora. Ilustracija pa pri komunikaciji oziroma sporočanju posega tudi po kompoziciji in tipografiji. Omenjeni prvini sta upoštevani pri vseh klasičnih tehnikah ilustriranja – risanih, slikarskih in tiskarskih. Diplomsko delo zajema pogled na različne načine uporabe ilustracije, v ospredju katerega je definicija njenega namena na naslovnicah različnih žanrov romanov. Dotično definicijo smo nato uporabili pri metodologiji analize izbranih ilustracij na naslovnicah fantazijskega in detektivskega romana ter pri samostojno izvedenih primerih ilustracije za naslovnice.
Ključne besede: Ilustracija, detektivski in fantazijski roman, naslovnica knjige, likovne prvine, likovna tehnika
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 529; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,80 MB) |
5. Analiza izbranih leposlovnih slikanic Lile PrapKatja Pašič, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil analizirati osem izbranih leposlovnih slikanic Lile Prap, ki so primerne za predšolske otroke. Te so: Male živali (1999), Zakaj? (2002), Živalska abeceda (2002), Živalske uspavanke (2005), Moj očka (2007), Kam gredo sanje (2008), Kraca (2015) in Radi štejemo (2017). Avtorica slikanic,Lila Prap, je pomembna slovenska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica in ilustratorka. Za svoja dela je prejela številne domače in tuje nagrade.
Slikanice, analizirane v diplomski nalogi, spadajo med avtorske slikanice. Za te je značilno, da besedilo in ilustracija nastajata istočasno.
V diplomski nalogi je bila uporabljena metoda celostne analize slikanic: analiza jezikovnega in vizualnega koda sporočanja ter interakcija med njima. Izpostavljen je bil vsebinsko-oblikovni odnos med obema kodoma sporočanja.
Slikanica je otrokova prva knjiga in v otrokovo življenje prinese veliko bogastvo. Skozi slikanico se otrok uči, raziskuje, opazuje, zaznava okolje, doživlja realnost, vzpostavlja odnos do oseb in predmetov. Vsaka slikanica ima tri temeljne sestavine: besedilo, ilustracijo in vsebinsko-oblikovni odnos. Ilustracija dopolnjuje besedilo in obratno. Otroci se s slikanico srečujejo že v zelo zgodnjem predšolskem obdobju, zato je pomembno, da je ta kakovostna.
Na osnovi analiziranih slikanic je bilo ugotovljeno naslednje. V slikanicah avtorica komunicira z likovnim in jezikovnim kodom. Pri vseh slikanicah je bilo moč ugotoviti, da sta si besedilo in ilustracija v enakovrednem položaju. Besedilo dopolnjuje ilustracije in obratno. V slikanicah prevladujejo liki živali, avtorica pa tako v besedilu kot ilustracijah prikaže njihove značilnosti iz živalskega sveta. Pogosto je vsaka žival glavni lik ene ali dveh strani, ki predstavljata celoto.
Slikanice imajo veliko skupnih lastnosti, kot so: besedilo in ilustracija sta enakovredni, v slikanicah prevladujejo živalski liki, so avtorsko delo, namenjene so otrokom, spadajo pod literarno-informativne slikanice, tehnika ilustriranja je povsod enaka, v ilustracijah in besedilu zasledimo hudomušnost ...
Ključne besede: Lila Prap, slikanica, ilustracija, avtorska slikanica, analiza slikanice
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1039; Prenosov: 309
Celotno besedilo (589,61 KB) |
6. Humorni elelmenti ilustracij v slovenski literaturi za otroke skozi opus zvonka čohaDarja Šupraha, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom »Humorni elementi ilustracij v slovenski literaturi za otroke skozi opus Zvonka Čoha« je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretični, kjer bom s pomočjo metodoloških pristopov in analiz humorja različnih teoretikov osvetlila pojav humorja, opredelila in raziskala tipična sredstva humornega, skoznje razčlenila ilustracije Zvonka Čoha in ugotovila njihovo relevantnost za njegovo avtorsko izražanje. Kot središče obravnavanja sem si Čoha izbrala zato, ker si je skozi leta ustvarjanja zgradil izviren in duhovito naturalističen slog. Njegove ilustracije so ogledalo realnega sveta, brez olepševanj in prikrivanja resnice.
V drugem, praktičnem delu naloge bom ob avtorskih ilustracijah skušala čim bolj humorno osmisliti avtorsko pravljico.
Ključne besede: humor, humorni elementi, ilustracija, pravljica, Zvonko Čoh
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 801; Prenosov: 128
Celotno besedilo (4,09 MB) |
7. Branje slikanic brez besedila v predšolskem obdobju: študija primeraViktorija Doberšek, 2020, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli predvsem osvetliti pomen branja slikanic brez besedila in proučiti njihovo vlogo pri razvijanju vizualne pismenosti. S pomočjo študije primera smo si prizadevali, da bi se otrok naučil brati to vrsto slikanice oziroma natančno opazovati posamezne elemente na ilustracijah, po njih sklepati potek zgodbe in razbrati vzročno-posledične odnose. Zastavili smo si 12 raziskovalnih vprašanj. Težišče raziskovanja se je nanašalo na otrokove odzive in komentarje tekom branja slikanice brez besedila Pomladni živžav, na razbiranje dogajalnega časa, prostora ter počutja in dejanj literarnih likov. Za zbiranje podatkov smo uporabili intervju, opazovanje z udeležbo ter vsebinsko analizo dokumentov, natančneje likovnega dela otroka in fotografij. Ob interpretaciji rezultatov smo pridobili odgovore na vsa raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, ilustracija, pripovedovanje zgodbe, vizualna pismenost
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 920; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,24 MB) |
8. Ilustracija in njena vloga pri razvijanju ustvarjalnosti učencev osnovne šoleSara Hočevar, 2020, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo želeli preučiti didaktično vrednost ilustracije ter preučiti njen vpliv na likovnoustvarjalni razvoj pri osnovnošolcih, natančneje četrtošolcih. Stik učenca z ilustracijo, seveda v primeru, da je le ta kakovostna, se po vseh raziskavah in zapisih, ki smo jih preučili v raziskavi, zdi ključnega pomena pri spoznavanju likovnega jezika in umetnosti same.
V magistrskem delu uvodoma predstavljamo pojem likovne ustvarjalnosti in ilustracije, kajti ta dva pojma sta nas v raziskavi tudi najbolj zanimala. Ker se ilustracija, sploh pri poučevanju v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, velikokrat pojavlja v obliki medpredmetnega povezovanja ali tudi manj ustrezneje, kot način, da učenci zgolj na podlagi literarne predloge ilustrirajo njim zanimiv kader pri slovenščini, smo želeli z našo raziskavo opozoriti na didaktično vrednost ilustracije, ki jo lahko učitelji izkoristijo tudi za razvijanje likovnoustvarjalnih spretnosti. Prav zato v teoretičnem delu kar dobršni del namenimo kakovosti ilustracij, predvsem tistih, s katerimi se otroci srečujejo v svojem zgodnjem otroštvu. Prav tako bomo izpostavili še nekaj vidnejših slovenskih ilustratorjev, ki so ali še ustvarjajo za otroke in mladino.
V zaključku teoretičnega dela se dotaknemo še didaktičnega vidika ilustracije, raziščemo njene didaktične možnosti in različne načine vključevanja le-teh v ustaljen likovno pedagoški proces ter predstavimo nekaj že raziskanih in dokazanih dejstev o vplivu ilustracije na razvoj likovne ustvarjalnosti pri osnovnošolcih.
V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, kjer smo izvedli pedagoški eksperiment z oblikovanjem sklopov likovnih nalog, ki so v kakršnemkoli smislu vsebovale pojem ilustracije. Naloge so, čeprav sloneč na pojmu ilustracije ali v obliki likovnega pojma, motivacije, … vsebovale pojme skladne z učnim načrtom. Medtem, ko so učenci kontrolne skupine ustvarjali po ustaljenem načrtu. Pri analizi podatkov smo se omejili na likovnoustvarjalni razvoj, ki zajema 12 dejavnikov in 6 dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Analiza podatkov pa je potekala v smeri ugotavljanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino in med spoloma.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, likovno mišljenje, ilustracija, kakovostna ilustracija, likovnoustvarjalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 799; Prenosov: 103
Celotno besedilo (6,34 MB) |
9. |
10. Slikanica brez besedila z didaktičnim instrumentarijemSara Kajba, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila z didaktičnim instrumentarijem je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del zajema opredelitev in dosedanja spoznanja o slikanicah in slikanicah brez besedila, njihov razvoj, kriterije kakovostne ilustracije in slikanice, načela oblikovanja slikanic, postopke celostnega branje slikanice, opredelitev vizualne pismenosti ter opredelitev didaktičnega instrumentarija in njegovih prednosti in pozitivnih učinkov na otrokov razvoj. V praktičnem delu sta podrobno predstavljena proces oblikovanja in nastanka avtorske slikanice brez besedila z naslovom Oblaček in mavrične krede ter oblikovanje njenega didaktičnega instrumentarija. Z lastno izkušnjo priprave kakovostne avtorske slikanice smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Slikanica brez besedila, didaktični instrumentarij, branje slikanice brez besedila, ilustracija, vizualna pismenost
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1524; Prenosov: 246
Celotno besedilo (2,48 MB) |
