| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Blockchain kot oblika varovanja pred kriminaliteto zoper kulturno dediščino
Vid Markež, 2020, diplomsko delo

Opis: Z vzponom teroristične skupine ISIS na bližnjem vzhodu, se je razširil problem uničevanja, plenjenja in ilegalne trgovine s predmeti kulturne dediščine. Zaradi lahko dostopnih arheoloških najdišč in lahke odstranitve predmetov iz kulturno bogatih območji ter zaradi letalskih napadov na naftno infrastrukturo, je ISIS svojo odvisnost in vključenost v trg s starinami, še povečal. Skupina je sprva svoje trgovanje vzdrževala preko družbenih omrežij, z razvojem visoko napredne tehnologije pa so se njihove dejavnosti pomaknile na temni splet, kjer so transakcije s pomočjo kriptovalut anonimne in neizsledljive. S kvalitativno deskriptivno metodo analize pisnih virov smo pregledali domačo in tujo literaturo ter zakonodajo, s pomočjo katere smo oblikovali teoretična izhodišča. Proučili in analizirali smo kriminaliteto zoper kulturno dediščino na Bližnjem vzhodu, ki predstavlja problem od sirske državljanske vojne leta 2011. Prišli smo do zaključkov, da se je večina nelegalnih aktivnosti terorističnih skupin pomaknila na temni splet, kjer problem pri preiskovanju predstavlja predvsem anonimnost transakcij in kibernetskih dejavnosti, ki pripomore k lažji izmenjavi sredstev. ISIS-ovo plenjenje in trgovanje s predmeti kulturne dediščine sta se iz oportunističnih dejanj razvila v organizirano transnacionalno kriminaliteto za financiranje terorističnih dejavnosti, kar dokazuje tudi ustanovitev posebne službe za nadziranje antikvitet, znotraj nje pa tudi poseben oddelek za nadzor izkopavanja ropanja in prodaje predmetov kulturne dediščine. S pomočjo primerjalne metode smo analizirali tri različne pristope k varovanju kulturne dediščine, forenzično arheometrijo, označevanje predmetov z DNA in tehnologijo Blockchain. Pristope k varovanju smo interpretirali kot dobre, sprejemljive ali slabe. Ker Blockchain tehnologija ponuja možnost oblikovanja omrežja, kjer se transakcije in prenosi varno beležijo v porazdeljeni knjigi, jo smatramo kot trenutno najboljši pristop k varovanju kulturne dediščine, zato je nujno, da umetniška skupnost sprejme Blockchain kot nov sistem beleženja izvornosti starin, da bi odpravila trenutno nestabilnost dokumentacije ali provenience, ki jo je mogoče izgubiti ali uničiti.
Ključne besede: diplomske naloge, kulturna dediščina, kriminaliteta, varovanje, Blockchain, ISIS
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 136; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (867,41 KB)

2.
Študija primerov terorističnih napadov evropskih držav v obdobju od 2015 do 2018
Matej Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Terorizem v svetu dandanes predstavlja enega izmed temeljnih varnostnih izzivov ter veliko grožnjo za vse ljudi sveta. Prav tako je s tem povezana grožnja človekovim pravicam in svoboščinam. S prehodom v 21. stoletje smo tudi v Evropi priča vedno večjemu številu terorističnih groženj in terorističnih napadov. Med letoma 2015 in 2018 je bilo v Evropi izvedenih osem večjih terorističnih napadov. Lahko bi rekli, da se je z napaodom v Parizu, novembra 2015, začel nov način izvajanja napodov terorističnih napadov islamske države. Organizirani teroristični napadi v Evropi so bili izvedeni s strani islamske države, kot nekakšni povračilni ukrepi za napade, ki so prizadele islamsko državo. Z valom beguncev od leta 2015 naprej, pa je bil namen napadov tudi propraganda in širitev islamske države. Največkrat napadena država je bila Francija s tremi napadi, sledi ji Velika Britanija z dvama napadoma, ter Nemčija, Belgija in Španija s po enim napadom. Žrtve napadov so bili civilisti. Krivci za napade so bili moški, v večini pripadniki islamske vere, ki želijo širiti islam v Evropi. Napadi so povrzočili spremembe v boju proti terorizmu. Evropska unija in urad Evropol povečujejo nadzore nad zunanjimi mejami, nad financiranjem terorizma ter priprečevanjanjem nezakonite prodaje orožja. Države Evropske unije pa si s pomočjo izmenjave podatkov in skupnim delovanjem želijo napade preprečiti že v fazi priprave in načrtovanja. Z zavedanjem in visoko stopnjo nadzora jim to tudi uspeva, kar dokazujejo letni rezultati padanja trenda napadov in preprečitve le-teh, predstavljeni v letnem poročilu Evropola.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, teroristi, teroristični napadi, Evropska unija, ISIS
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 378; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (578,03 KB)

3.
Vračanje borcev ISIS v matične države - varnostni vidiki
Sanel Avdić, 2019, magistrsko delo

Opis: Samooklicana Islamska država – ISIS (ang. Islamic state of Iraq and Syria) je bil prvi primer v zgodovini, ko je neka teroristična organizacija na določenem ozemlju vzpostavila državo z njenimi institucijami in mehanizmi. Teritorialne težje in ekspanzija območja, ki je na vrhuncu obsegalo približno 100 000 kvadratnih kilometrov sirskega in iraškega ozemlja, ter posnetki srednjeveških množičnih eksekucij, ki so preplavili svet, so začeli prižigati varnostna opozorila za mnoge države po vsem svetu, ker tuji borci ISIS prihajajo iz vsega sveta: iz ZDA in Kanade na skrajnem zahodu, številnih evropskih in bližnjevzhodnih držav ter Kitajske in Filipinov na vzhodu. Sprva so bili varnostna grožnja, ker je njihov vodja kalif Abu Bakr al Bagdadi pozval vse pravoverne muslimane in podpornike Islamske države, naj izvajajo teroristične napade v državah, katere podpirajo napade na ISIS ali pa oborožujejo države in organizacije, ki se spopadajo s to teroristično organizacijo. Po kratkotrajnih vojaških uspehih so se začeli kopičiti porazi, ozemlje, na katerem je ISIS izvajala svojo strahovlado, pa se je skrčilo na nekaj sto kvadratnih kilometrov sirske in iraške puščave. Po uradni razglasitvi konca ISIS kot teroristične države, ki ne nadzira več nobenega območja, so se mnogi borci in pripadniki ISIS znašli v kočljivi situaciji. Izbire ni bilo veliko, ali ostati in nadaljevati gverilski boj proti močnejšemu nasprotniku ali pa se poskušati vrniti v svojo matične državo, iz katere so se preselili v obljubljeno deželo. Mnogi so se odločili za drugo potezo, ki je bila olajšana spričo begunskega vala, ki zadnja leta potuje iz Afrike in Bližnjega vzhoda v osrčje Evrope. Sedaj se države ukvarjajo z novo varnostno grožnjo – kaj storiti s tisoči svojih državljanov, ki so se borili na strani ISIS, sedaj bi se pa radi vrnili domov? Problem poglablja tudi dejstvo, da so se mnogi odselili s svojimi družinami in da podatki o vlogi posameznikov v teroristični organizaciji niso dostopni. Čeprav imajo mnoge države izkušnje z rehabilitacijo in reintegracijo bivših tujih borcev in teroristov, zaradi vzpona skrajnih desničarskih političnih strank in gibanj, begunskega vala in terorističnih napadov teroristov ISIS na Zahodu to vprašanje ni samo varnostno, ampak tudi politično. Države se soočajo s tem izzivom različno, brez enotne strategije, nekatere svojim državljanom preprosto odvzemajo državljanstva ter prepovedujejo vrnitev domov, medtem ko druge verjamejo v svoje reintegracijske in rehabilitacijske programe.
Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, ISIS, radikalizacija, tuji borci, varnostne grožnje, varnostni vidiki, magistrska dela
Objavljeno: 17.05.2019; Ogledov: 826; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici