| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Katalitična piroliza polimernih odpadkov
Laura Berglez, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana katalitična piroliza in njena primerjava med različnimi vzorci odpadne plastike. Pirolizo smo izvedli na nizko gostotnem polietilenu (LDPE), visoko gostotnem polietilenu (HDPE), polipropilenu (PP) in polistirenu (PS). Kot katalizator smo uporabili zeolit ZAP-USY. Naredili smo celotno primerjavo rezultatov, določili IR spektre tekočega produkta, naredili primerjavo kurilne vrednosti z dizelskim gorivom in izračunali energetsko razmerje celotnega procesa pirolize. Ugotovili smo, da največ olja dobimo pri pirolizi HDPE s katalizatorjem in pri PP, ko v reakcijsko komoro nismo dodali katalizatorja. Pri upoštevanju vseh izmerjenih parametrov in meritev, je za pirolizo najboljše uporabiti plastiko tipa HDPE.
Ključne besede: katalitična piroliza, odpadni polimeri, katalizator, sintetična goriva, IR spektri
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 145; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

2.
Absorpcija rentgenske svetlobe v hidridih elementov skupin 3p in 4p
Robert Hauko, 2017, doktorska disertacija

Opis: V območju energij roba K smo izmerili fotoabsorpcijske spektre plinastih hidridov elementov skupine 3p (PH3, H2S, HCl). Analizo smo razširili na že prej izmerjene hidride skupine 4p (GeH4, AsH3, H2Se, HBr) ter na žlahtna plina Ar in Kr in spekter SiH4, ki ni v dosegu naših meritev. Oblike robov in ostre strukture tik nad robom zrcalijo eno- in večelektronske prehode na molekulske in modificirane atomske orbitale. V analizo pod-robnih struktur smo vključili tudi objavljene homologne spektre skupine 2p (CH4, NH3, H2O and HF), vključno z žlahtnim plinom Ne, ki imajo robove v področju trde ultravijolične svetlobe. Strukturo roba smo modelirali z linearno kombinacijo resonančnih komponent, ki opisujejo vzbuditve v posamezna vezana stanja in v kontinuum. Relativne energije in verjetnosti posameznih prehodov, ki smo jih izračunali s programsko kodo ORCA, se dobro ujemajo z izmerjenimi vrednostmi. Robovi homolognih spektrov težjih hidridov so si zelo podobni, v vseh simetrija molekule narekuje prehode na najnižje nezasedene orbitale. V zaporedju 2p prevlada močan učinek jedrskega potenciala. Prehodi na višje, kvaziatomske nivoje, so zelo podobni prehodom v prostem atomu. Pri analizi valenčnih sovzbuditev nad absorpcijskim robom smo s postopkom dekonvolucije kompenzirali povečano naravno širino struktur pri skupini 4p. Podobnost oblik ostrih struktur v analognih parih spektrov kaže na enak sklopitveni mehanizem zunanjih elektronskih konfiguracij v obeh zaporedjih spektrov. Pokazali smo, da lahko višjeenergijski del sovzbuditvenega spektra dobro modeliramo s sovzbuditvenima spektroma Ar oz. Kr. Celotni presek za enojno ionizacijo ob prehodu drugega elektrona v vezano stanje kaže v obeh skupinah rahlo upadanje v odvisnosti od naboja centralnega atoma, pri čemer prevladuje prehod valenčnega elektrona na kvaziatomske orbitale. To je v nasprotju z rezultati meritev pri globokih sovzbuditvah, kjer prevladujejo prehodi na molekulske orbitale. Naša spoznanja potrjujejo nekatere novejše meritve v emisijski spektroskopiji. Celotna analiza in dobro ujemanje parametrov, ki smo jih izračunali v dvostopenjskem računu, z izmerjenimi, kaže na to, da lahko tudi valenčne sovzbuditve v molekulah hidridov skupin 3p in 4p dovolj dobro opišemo s približkom nenadnega prehoda: vzbujanju notranjega elektrona sledi relaksacija molekule z otresanjem valenčnega elektrona v višja vezana ali prosta stanja.
Ključne besede: rentgenski absorpcijski spektri, plinasti hidridi, spektri 3p na robu K, spektri 4p na robu K, izračuni DFT, večelektronske vzbuditve, spektri sovzbuditev, otresanje
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 1125; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

3.
PRIMERJAVA REZULTATOV METODE Z VODORAVNIMI SILAMI Z REZULTATI MODALNE ANALIZE S SPEKTRI ODZIVA
Denis Imamović, 2011, diplomsko delo

Opis: Za zagotovitev potresne varnosti konstrukcije je potrebno določiti maksimalne projektne obremenitve konstrukcije v skladu s predpisom. Standard EN 1998-1:2006 pri analizi konstrukcije dovoljuje poenostavitve, ki so odvisne od tlorisne pravilnosti konstrukcije, in od pravilnosti konstrukcije po višini. Za konstrukcije, ki so pravilne po višini, je dovoljeno uporabiti metodo z vodoravnimi silami. Pri konstrukcijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pravilnost po višini, je potrebno uporabiti zahtevnejšo modalno analizo s spektri odziva. Čeprav ta metoda za konstrukcije pravilne po višini ni obvezna, jo je za take konstrukcije vseeno dovoljeno uporabiti namesto metode z vodoravnimi silami. Bistvo diplomskega dela je primerjava rezultatov metode z vodoravnimi silami in modalne analize s spektri odziva za izračun potresnih vplivov konstrukcije, ki je pravilna po višini. Za izbrano obravnavano konstrukcijo, pravilno tudi v tlorisu, smo tako na osnovi ravninskih modelov z obema metodama izračunali velikosti projektnih potresnih sil, ter pripadajoči horizontalni etažni pomiki. Tako smo ugotovili smiselnost uporabe metode modalne analize s spektri odziva pri konstrukcijah, pravilnih po višini. Primerjava rezultatov obeh metod je pokazala, da izračunane vrednosti opazno variirajo z izbiro metode.
Ključne besede: potresna analiza, prostostne stopnje, pravilnost po višini, dinamični model, Evrokod 8, masa in togost konstrukcije, lastne frekvence, nihajni časi, elastični spekter odziva, metoda z vodoravnimi silami, modalna analiza s spektri odziva
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 3204; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici