| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Jasna in natančna določitev proizvodov in storitev pri registraciji znamke: analiza konkretnega primera
Filip Lenovšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Znamke so pomembna kategorija pravno zavarovanih pravic, ki v veliki večini primerov nastanejo le na podlagi registracije. Določitev blaga ali storitev je eden izmed elementov registracije, vendar predstavlja več kot zgolj formalnost, saj služi kot osnova za ugotovitev vsebine pravic iz znamke. Na prostoru EU so različni pristopi posameznih uradov k določitvi blaga ali storitev vodili v pravno negotovost. Sodba Sodišča EU v zadevi IP Translator naj bi to negotovost odpravila. Po kriteriju jasnosti in natančnosti, kot enem izmed pomembnejših izvlečkov iz zadeve IP Translator, mora prijavitelj pri določitvi blaga ali storitev upoštevati tudi interese pristojnih organov in gospodarskih subjektov, da imajo le ti možnost seznanitve z vsebino pravic iz znamke za katero se zahteva varstvo. V praksi, prijavitelji pri določitvi blaga ali storitev uporabljajo Nicejsko klasifikacijo. Sestavljena je iz 45 razredov, vsak razred pa ima splošne naslove, ki podajajo splošne informacije o blagu in storitvah zajetih v razredu. Pri določitvi blaga ali storitev z uporabo splošnih naslovov, sta se izoblikovala različna pristopa k interpretaciji takšne določitve in posledično je bilo vsebina znamke odvisna od pristopa, ki ga je sprejel posamezni urad. Zadeva IP Translator je razjasnila, da je uporaba splošnih naslovov razredov Nicejske klasifikacije dovoljena, v primeru, da zadosti kriterijem jasnosti in natančnosti. Močno je vplivala na sprejetje pristopa ''pomeni to, kar je zapisano'' interpretacije splošnih naslovov razredov Nicejske klasifikacije, kar pomeni, da splošni naslovi zavarujejo le tisto blago ali storitve iz posameznega razreda, ki dobesedno sodi v pomen tega naslova. Vpliv sodbe v zadevi IP Translator pa je viden tudi v sekundarni zakonodaji EU, ki vključuje dodatna določila glede določitve blaga ali storitve in sprejemu skupnih praks različnih uradov za intelektualno lastnino v EU o uporabi Nicejske klasifikacije in določitvi blaga ali storitev.
Ključne besede: znamka, blago in storitve, registracija, Nicejska klasifikacije, IP Translator
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 603; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (983,48 KB)

2.
Applicability and challenges of using machine translation in translator training
Melita Koletnik, 2011, strokovni članek

Opis: During the last decade, translation as well as translator training have experienced a significant change. This change has been significantly influenced by the development of the Internet and the successive availability of web-based translation resources, such as Google Translate. Their introduction into the translation didactic process and training is no longer a matter of a teacher’s personal preference and IT skills, but a necessity imposed by the ever-swifter advancement of technology. This article presents the experimental results of an ongoing broader research study focusing on the modes and frequency of use of the Internet, Google Translate and Google Translator Toolkit among translation students at the undergraduate level. The preliminary results, presented in this article, are based on a questionnaire which was prepared in relation to the use of Google Translate while considering the latest professional findings. The article concludes with the author’s observations as to the applicability of these resources in translator training and the challenges thereof.
Ključne besede: machine translation, teaching methodology, internet, Google Translate, machine translation systems, translator training, translation didactics, Internet, Google Translate
Objavljeno v DKUM: 12.05.2017; Ogledov: 1231; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (269,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Primerjava prevodov brezplačnih spletnih prevajalnikov
Gregor Purgaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela so spletni prevajalniki Bing Translator, Google Translate in Amebis Presis. Analizirali smo, kako uspešno navedeni prosto dostopni spletni prevajalniki pri prevajanju upoštevajo oblikovno-skladenjska pravila pri prevajanju preprostejših stavčnih struktur iz nemškega jezika v slovenski jezik in katere izmed analiziranih struktur povzročajo posameznim programom največ težav. Vzorec je zajemal skupaj sto deset primerov in je bil razdeljen v osem različnih kategorij. Kot procentualno najuspešnejši se je pri prevajanju izkazal program Amebis Presis, drugi je bil Google Translate, najslabše pa je prevajal program Bing Translator.
Ključne besede: strojno prevajanje, spletni prevajalniki, Bing Translator, Google Translate, Amebis Presis
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1000; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (614,13 KB)

4.
ANALIZA SPLETNIH JEZIKOVNIH PREVAJALNIKOV
Peter Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučili uporabnost in praktičnost prosto dostopnih spletnih prevajalnikov Google Translate, Amebis Presis in Bing Translator pri prevajanju besedila s področja tehnologije iz angleškega v slovenski jezik. Uporabnost in razumevanje prevedenega besedila smo preverili s pomočjo ankete, katero so izpolnjevali študenti Fakultete za računalništvo in matematiko Univerze v Mariboru, in nato na podlagi odgovorov izvedli analizo, predstavili in po kakovosti ter uporabnosti spletne prevajalnike tudi razvrstili.
Ključne besede: spletni prevajalniki, strojno prevajanje, evalvacija, Google Translate, Amebis Presis, Bing Translator
Objavljeno v DKUM: 16.05.2014; Ogledov: 1826; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Lokalizacija in pomen uporabe prevajalskega orodja Trados Translator's Workbench v sodobni prevajalski praksi
Ana Šavli, 2011, diplomsko delo

Opis: Osrednji problem pričujočega diplomskega dela je povezan z vprašanjem o smiselnosti uporabe prevajalskih orodij v praksi samostojnega prevajalca z izrazito tehničnim strokovnim področjem prevajanja. Kot je iz naloge razvidno, na smiselnost uporabe vpliva zelo veliko dejavnikov; vrsta besedila, faktor ponavljanja, računalniška znanja, poznavanje pomnilnikov prevodov, leta izkušenj itd. Svojo tezo je avtorica podprla s statističnimi podatki, ki izhajajo iz mednarodne študije o razširjenosti uporabe pomnilnikov prevodov in lastne raziskovalne naloge ter jo tudi potrdila. V diplomski nalogi je predstavljen tudi celoten proces lokalizacije in njen vedno večji pomen.
Ključne besede: računalniško podprto prevajanje, prevajalska orodja, Trados Translator's Workbench, lokalizacija, globalizacija, internacionalizacija, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 2436; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici