| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 522
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ozaveščenost uporabnikov o varnostnih tveganjih pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah
Matic Završnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo uvodoma izpostavili izzive zagotavljanja informacijske varnosti na mobilnih napravah in se v povezavi s tem osredotočili na problematiko, ki jo predstavlja spletno nakupovanje na mobilnih napravah. V teoretičnem delu smo opredelili najpogostejše grožnje pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah, predstavili pa smo tudi nekatera pomembna varnostna tveganja, s katerimi se lahko soočijo uporabniki mobilnih naprav. V poglavju 5 smo predstavili nekaj učinkovitih zaščitnih ukrepov in rešitev za zagotavljanje varnejšega spletnega nakupovanja na mobilnih napravah ter poudarili njihov pomen pri zagotavljanju celovite informacijske varnosti mobilnih naprav. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate anketne raziskave. Zapisali smo svoje ugotovitve in jih kasneje uporabili za preverjanje uvodoma zastavljenih hipotez glede ozaveščenosti uporabnikov mobilnih naprav o varnostnih tveganjih pri spletnem nakupovanju in poznavanju zaščitnih ukrepov ter rešitev. Ugotovili smo, da večina anketiranih uporabnikov pozna varnostna tveganja in grožnje pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah, še bolj pa se zavedajo njihovih posledic. Pri poznavanju in uporabi posameznih zaščitnih ukrepov pa smo ugotovili, da anketirani uporabniki najbolje poznajo oz. uporabljajo osnovne ukrepe, medtem ko je poznavanje in uporaba kompleksnejših zaščitnih ukrepov bistveno slabša.
Ključne besede: diplomske naloge, mobilne naprave, spletno nakupovanje, grožnje, varnostna tveganja, uporabniki mobilnih naprav
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 6; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Opremljenost šolskih delavnic za tehniko in tehnologijo v osnovni šoli
Maja Lešnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Opremljenost in stanje učilnice za tehniko in tehnologijo sta pomembna dejavnika pri izvajanju praktičnega dela pouka. V teoretičnem delu so predstavljeni zakoni, predpisi, pravilniki in smernice, ki zadevajo opremljenost učilnic za tehniko in tehnologijo in širše. Predstavljena je analiza dokumentov, ki predpisujejo potrebna orodja, stroje in pripomočke v delavnicah. Za razjasnitev nejasnosti v zakonodaji in povezavi zakonodaje s prakso je bil izveden intervju s svetovalcem za tehniko na Zavodu RS za šolstvo. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava o prostorskih pogojih v učilnicah za tehniko in tehnologijo, njihovi opremljenosti ter zadovoljstvu učiteljev tehnike in tehnologije s trenutnim stanjem v učilnicah. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika na vzorcu, ki je zajemal 128 učiteljev tehnike in tehnologije iz vse Slovenije. Analiza pridobljenih podatkov je pokazala, da obstajajo velike razlike med normativi za prostorske pogoje in priporočili o opremljenosti učilnic ter dejanskim stanjem učilnic za tehniko in tehnologijo. Le majhen delež učiteljev ocenjuje trenutno stanje učilnic kot zadovoljivo in dobro. Mit, da si večina učiteljev skozi leta učilnico ustrezno opremi, vsaj pri učiteljih tehnike in tehnologije ne drži. Na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskave v empiričnem delu lahko za učinkovito izboljšanje stanja predlagamo, da se veljavni dokumenti posodobijo, poenotijo in da se v njih jasno določi minimalne zahteve za orodja, stroje, opreme, učila in pripomočke, ki se morajo nahajati v vseh učilnicah za tehniko in tehnologijo. Na podlagi poenotene zakonodaje pa predlagamo izvajanje rednih inšpekcijskih nadzorov, ki bodo preverjali stanje učilnic z vidika opremljenosti, ustrezne ergonomije, varnosti in ostalih veljavnih normativov.
Ključne besede: opremljenost, učilnica za tehniko in tehnologijo, stroji, naprave in pripomočki, zakonodaja
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

3.
Prepoznavanje objektov iz satelitskih slik z metodami globokega učenja na vgrajeni napravi
Martin Domajnko, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu rešujemo problem prepoznavanja prometa iz satelitskih slik. Cilj je bil uporabiti metode globokega učenja, pognati modele na izbranih vgrajenih napravah in doseči povprečno natančnost vsaj 75 % pri hitrosti izvajanja 5 sličic na sekundo. Za eksperiment uporabimo modela Faster R-CNN in SSD iz knjižnic Detectron2 ter TensorFlow Object Detection API. Fazi učenja in testiranja izvedemo na satelitskih slikah baze podatkov xView, katere predhodno razdelimo na učno in testno množico. Na učni množici izvedemo tudi bogatenje slik. Naučene modele preizkusimo na grafičnih karticah Nvidia GeForce GTX 970 ter Nvidia Titan X Pascal, na procesorju Intel Core i7-4790 in na vgrajenih napravah Intel Neural Compute Stick 2 ter Nvidia Jetson TX2. Preizkuse izvedemo s pomočjo skript napisanih v programskem jeziku Python3. Te izvozijo modele v posebno zamrznjeno stanje, jih optimizirajo za izvajanje na izbrani napravi in izmerijo njegovo hitrost ter natančnost. Najvišjo povprečno natančnost 37,33 % dosežemo z modelom Faster R-CNN iz knjižnice Detectron2. Z modelom SSD iz knjižnice TensorFlow Object Detection API na grafični kartici Nvidia GeForce GTX 970 dosežemo povprečno hitrost izvajanja 84,5 sličic na sekundo. Demonstrirana rešitev v diplomskem delu je primerna za izvajanje na vgrajenih napravah, a žal ni dovolj natančna. Za doseganje boljših rezultatov moramo našo rešitev izvajati na hitrejši strojni opremi, ki podpira večje ter s tem natančnejše modele.
Ključne besede: strojno učenje, globoko učenje, vgrajene naprave, prepoznavanje objektov, satelitske slike, računalniški vid
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 27; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (34,13 MB)

4.
Elektronski vgrajeni sistem za spremljanje osvetlitve v prostoru
Žan Zaleznik, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je ponazoritev razvijanja sodobne naprave IoT od ideje do končnega produkta v obliki tiskanega vezja. Opisan je pristop k začetku odkrivanja problemov, iskanje rešitev in implementacija izračunanega ter simuliranega vezja. Pri vsakem sklopu se najprej poglobimo v spoznavanje osnovnega delovanja naprav ali vrste elementov, ki so nam na voljo. Nato je opredeljena odločitev izbire specifičnega elementa in iskanje prav tega. Pri vsakem delu vezja je tudi ponazorjen priklop in prikazana shema končnega vezja. V zadnjem sklopu diplomskega dela je prikazano izdelano krmilno vezje, prav tako pa smo v tem sklopu opisali tudi delovanje krmilnega in reguliranega vezja.
Ključne besede: brezžični sistem, naprava IoT, merjenje svetlobe, razvoj naprave
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

5.
Varnostni vidiki naprav za pametne domove
Nataša Feher, 2021, diplomsko delo

Opis: Pametni dom je kombinacija računalniških, nadzornih in komunikacijskih tehnologij, ki so povezane preko omrežja z namenom avtomatizacije celotnega sistema za zagotavljanje upravljanja, optimizacije in prilagoditve naprav in njihovih funkcij. V diplomski nalogi predstavimo pametne domove, njihov koncept, prednosti in slabosti. Predstavimo tudi varnostni vidik pametnih domov, od groženj in nevarnosti, nepredvidenih dejavnikov do rešitev na temnem spletu. Osrednji del diplomske naloge je raziskava v obliki anketnega vprašalnika, ki temelji na uporabniških navadah in seznanjenosti glede konfiguriranja naprav pametnih naprav za pametni dom med Slovenci. Po analizi raziskave smo ugotovili, da se večina uporabnikov zaveda pomena varnosti in zaščitenosti pametnih naprav, prav tako poznajo naprave dovolj dobro, da se zavedajo tudi nevarnosti uporabe pametnih domov.
Ključne besede: pametni dom, pametne naprave, internet stvari, avtomatizacija
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (831,67 KB)

6.
Avtentikacija na mobilnih napravah: prepoznava obrazov
Sandra Novak, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnjem času si večina ljudi težko predstavlja življenja brez mobilnih naprav, ki so zaradi svojih funkcij postale zelo priljubljene. Postale so nepogrešljive na zasebnem in poslovnem področju, saj nam omogočajo dostop do raznovrstnih podatkov, kot so fotografije, sporočila, bančni računi itd. Ker v današnjem času hranimo ogromno občutljivih in zaupnih podatkov, so mobilne naprave dovzetne tudi za raznovrstne napade. Tako je prišlo do stremenja po boljši varnosti, ki se jo lahko zagotovi z avtentikacijo oziroma s preverjanjem prisotnosti. Tako se je s časom razvila tudi prepoznava obraza, ki je eden izmed načinov biometričnega preverjanja. Tovrstna tehnologija nam prinaša ogromno prednosti, saj v primerjavi z ostalimi načini predstavlja varno, enostavno in priročno izkušnjo brez vnosa gesla. Poleg naštetega pa zagotavlja tudi fizično prisotnost uporabnika. Kljub vsem prednostim, ki jih prinaša, je prepoznava obraza dovzetna tudi za napade. Obstajajo različni načini, kako pretentati tovrstno tehnologijo in dostopati do podatkov. Vprašanje zasebnosti pa se pojavi tudi glede podatkov o obrazu, ki so pridobljeni s takšnim načinom. S pomočjo deskriptivne metode smo tako predstavili prepoznavo obraza, njeno delovanje, programsko opremo, omejitve, probleme, incidente ter zakonsko podlago. Od tega so nas zanimale predvsem omejitve, ki lahko nastopijo, in varnost podatkov, ki so pridobljeni s prepoznavo obraza. Naš cilj je bil dobljene ugotovitve povezati tudi z rezultati anketnega vprašalnika, pri katerem nas je zanimalo, kako posamezniki dojemajo prepoznavo obraza kot preverjanje prisotnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, prepoznava obrazov, avtentikacija, mobilne naprave, varnost
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (966,70 KB)

7.
Mobilne denarnice
Sabina Šuster, 2021, magistrsko delo

Opis: Tehnološke inovacije, nedavne regulativne spremembe, COVID-19 in spremenjena potrošnikova pričakovanja so popolnoma spremenila potrošnikove nakupovalne in plačilne navade. Plačevanje se nezadržno seli na pametne naprave, ki postajajo digitalna verzija naših fizičnih denarnic. Plačevanje z mobilnimi denarnicami najpogosteje poteka z uporabo brezstične ali NFC tehnologije. Največje uporabne vrednosti mobilnih denarnic so priročnost, hitrost in enostavnost izvedbe mobilnega plačila. Mobilna denarnica izkorišča več funkcij tehnologije pametnih telefonov, kot so kamera, bralniki prstnih odtisov, biometija itd., s pomočjo katerih je mogoče opraviti varno avtentikacijo ter tako preprečiti morebitne goljufije. Varnost je najpomembnejši vidik mobilnih denarnic pri digitalnih, mobilnih plačilih. Ljudje vedno raje uporabljamo način plačila, ki zagotavlja visoko raven varnosti. Plačilne kartice, shranjene v mobilni denarnici, so zaradi več vgrajenih varnostnih mehanizmov bolj varne kot fizične plačilne kartice. Podatki o kartici niso shranjeni v telefonu ali uri, temveč transakcija poteka preko tokenizacije – enkratnih žetonov oziroma ključev, kar zagotavlja večjo varnost. Z vstopom fintech podjetij na področje finančnih storitev in ponudbe lastnih mobilnih denarnic, so tudi banke morale pohiteti v svet digitalizacije s prilagoditvijo IT sistemov, da so lahko ostale konkurenčne pred tehnološko močnejšimi izzivalci. Naložbe v razvoj novih tehnologij in bančnih storitev so tako nujne, saj lahko občutno izboljšajo uporabniško izkušnjo ter omogočijo dolgoročno znižanje stroškov poslovanja. S PSD2 regulativo o plačilnih storitvah in odprtem bančništvu, kjer banke omogočijo dostop do komitentovih podatkov tudi tretjim zainteresiranim osebam, so banke zavezane k upoštevanju še višjih varnostnih standardov, saj zakonodaja želi potrošnika še bolj zaščititi. Soočanje bank s tehnološki fintech velikani pa ne pomeni le povečanja konkurence, ampak tudi možnost izkoriščanja sinergij in ustvarjanja priložnosti napredka med obema udeležencema na področju mobilnih plačil in novih tehnologij.
Ključne besede: mobilne denarnice, NFC, brezstično plačevanje, mobilne naprave, finančne tehnologije, digitalizacija
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 124; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

8.
Transport odpadnih surovin v termoelektrarni ugljevik
Andrej Dolinšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen preračun transportnega traku za transport odpadnih surovin iz termoelektrarne Ugljevik. Tračni transporter, ki je predmet magistrske naloge, je del obsežnejšega transportnega sistema, ki po površju poteka od nakladalne postaje v termoelektrarni do odlagalnega mesta na deponiji. V nalogi se osredotočimo na preračun najdaljšega odseka transportnega sistema. Obravnavani odsek je med nakladalnim in razlagalnim delom dolg 964 m. Osnovni preračun tračnega transporterja temelji na sekcijskem preračunu. V preračunu upoštevamo upore pregibanja traku na bobnih, upore rotirajočih delov, pospešek traku, pospešek materiala in vpliv poteka traku. V razširjeni preračun je zajet tudi kritični element, to je zagon tračnega transporterja. Zagon temelji na postopnem in nadzorovanem zaganjanju pogonskega bobna. V sklopu nadzorovanega zagona razdelamo in primerjamo tudi različne načine zagona električnih motorjev in njihove poglavitne karakteristike. Na koncu določimo še napenjalni vitel za aktivno napenjanje traku ter spreminjanje in prilagajanje napenjalne sile. Preračun je izdelan analitično v programu MS Excel.
Ključne besede: Transport, termoelektrarna, transportne naprave, tračni transporter, preračun zmogljivosti in odporov pri gibanju tračnega transporterja
Objavljeno: 02.04.2021; Ogledov: 212; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

9.
Izraba lesne biomase za namene ogrevanja
Tomaž Rudl, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izrabo lesne biomase za ogrevanje. Z namenom razlage konteksta so v nalogi najprej predstavljene alternativne vrste goriva (bolj natančno: fosilna goriva), sicer pa se naloga osredotoča na lesno gorivo (drva/polena, sekanci, briketi, peleti). V sklopu lesnega goriva najdemo tudi opise delovanja ogrevalnih naprav na lesno gorivo. V nadaljevanju se osredotočamo na problematiko vpliva nepravilnega kurjenja lesa na okolje ter zdravje ljudi. Poleg tega smo na kratko opisali tudi sodobne ogrevalne tehnike. V empiričnem delu je bila izvedena anketa o ogrevanju bivalnih prostorov na vzorcu stotih gospodinjstev, lociranih na različnih delih Slovenije. Med glavnimi cilji ankete sta bila: ugotoviti, katere energente uporabljajo anketirani in kakšni so povprečni stroški ogrevanja na kurilno sezono. Rezultate ankete smo analizirali z metodami opisne statistike. Poleg ankete smo opravili tudi intervju s strokovnjakom iz prakse. Na podlagi zbranih informacij so bili izoblikovani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: lesna biomasa, ogrevalne naprave, zelena energija
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 144; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

10.
IKT v šoli in doma
Maruša Duh, 2020, magistrsko delo

Opis: Novodobne tehnologije in mediji se kažejo v vseh sferah našega življenja. Dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je postala norma, ki nakazuje napredek in razvitost določene družbe. IKT se je iz domačega udobja preselila tudi v šolski prostor. V šoli ima IKT pozitivne in negativne učinke. Pozitivni učinki so, da IKT dviguje motivacijo učencev, omogoča lažji dostop do informacij in je podpora sodobnim pristopom v poučevanju. IKT tudi olajša poučevanje otrok s posebnimi potrebami ter omogoči učitelju, da se lažje približa učencem z različnimi učnimi stili. Negativni učinki pa so, da IKT ne more nadomestiti učitelja, saj ni sposobna empatije in odzivanja na trenutno učno strategijo, ter se ne more prilagoditi trenutnemu ozračju v razredu. Prav tako se ne odzove na konkretne učne, vedenjske in osebne težave, ki se pojavijo pri posamezniku ali pri celotnem razredu, medtem ko se učitelj lahko. V raziskavi nas je zanimala uporaba štirih IKT-naprav – mobilni telefon, tablični računalnik, računalnik in televizija – pri učencih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja z območja, ki ga pokriva Zavod RS za šolstvo Slovenije, OE Maribor. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Odgovorili smo na vsa raziskovalna vprašanja in potrdili ali delno potrdili vse zastavljene hipoteze.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, IKT-naprave, učinki IKT-ja na izobraževanje
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 249; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici