Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava digitalizacijo geografskega izobraževanja in vlogo IKT pri sodobnem pouku geografije. Teoretični del opredeli IKT in okvirje digitalnih kompetenc, predstavi didaktične pristope (GIS, spletno raziskovanje, projektno, sodelovalno in problemsko učenje, igrifikacija, mobilno učenje) in najpogostejša orodja (npr. Google Earth, Kahoot!, Padlet, Mentimeter). Empirični del temelji na kvantitativni anketi s 192 udeleženci (45 učiteljev, 41 učencev, 106 dijakov). Večina učencev in dijakov prepoznava IKT kot pomembno za geografijo (88 %). Hipoteza, da IKT povečuje zanimivost predmeta, je delno potrjena zaradi še vedno razmeroma redke in neraznolike uporabe pri delu učencev. Ugotovitve potrjujejo izrazit motivacijski učinek (H2) in izboljšanje razumevanja in/ali pospešitev učenja (H3; skupaj 78 % učečih, skladno tudi z mnenji učiteljev). Učitelji s pozitivnim odnosom IKT tudi pogosteje vključujejo (H4), domneva o redkejši rabi kljub pozitivnim stališčem pa je ovržena (H5). Delo poudarja, da IKT pomembno prispeva h kakovosti in učinkovitosti geografskega pouka, a pri tem zahteva premišljeno, pedagoško utemeljeno integracijo, ustrezno tehnično podporo in razvoj digitalnih kompetenc; optimalni učni učinki nastajajo v ravnotežju z uporabo klasičnih pripomočkov (atlas, zemljevid).
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalne kompetence, učni pristopi, izzivi in vpliv vključevanja IKT
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,41 MB)

Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je v Sloveniji povzročila zaprtje šol in prehod pouka na daljavo. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako dijaki sprejemajo pouk na daljavo in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatki zbrani z anketnim vprašalnikom so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Raziskovalni vzorec je bil namenski in je vključeval dijake ene srednje zdravstvene šole. Vključeni dijaki so bili tisti, ki so v šolskem letu 2022/2023 obiskovali 3. in 4. letnik. Sodelovalo je 205 dijakov. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so se dijaki med poukom na daljavo srečali s težavami, povezanimi z odmaknitvijo od šolskega prostora, učiteljev in sošolcev, a so pouk na daljavo sprejeli odgovorno. Dijaki so se med izvajanjem pouka na daljavo srečevali s številnimi izzivi, med katerimi so bili najizrazitejši pomanjkanje osebnega stika, težave s tehnično opremo in pomanjkanje motivacije. Kljub temu so dijaki prepoznali prednosti spletnega učenja, kot so prilagodljivost, prihranek časa in lažje razporejanje časa za učenje. Srečevanje z izzivi ni bilo povezano s spremembo učnega uspeha. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je pouk na daljavo s pomočjo IKT prinesel nove izzive in priložnosti v izobraževanje dijakov. Razumevanje teh dinamik je ključno za nadaljnji razvoj in izboljšanje izobraževalnih praks tudi v prihodnosti, še posebej v pogojih, ko se izobraževanje vse bolj prenaša v digitalno okolje.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), izobraževalni proces, COVID-19, izzivi, težave
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo mobilnih aplikacij za naravoslovno izobraževanje na razredni stopnji osnovne šole. S pomočjo anketnega vprašalnika smo tako najprej ugotovili, v kolikšni meri učitelji razrednega pouka uporabljajo IKT pri pouku naravoslovja in koliko uporabljajo specifično tablične računalnike. Ugotovili smo, da velika večina učiteljev uporablja IKT, vendar ne uporablja tabličnih računalnikov. Glede uporabe mobilnih aplikacij pa niso bili tako prepričani, saj niso tako usposobljeni. Pripravili smo učno uro, ki je vsebovala uporabo tabličnih računalnikov in aplikacij, izvedli pa smo tudi kombiniran pouk v učilnici in izven nje. Pri samem načrtovanju smo naleteli na omejitve, saj smo med samim raziskovanjem ugotovili, da v današnjem času mobilne aplikacije niso razvite tako, da bi se lahko vključevale v pouk. Tiste, ki bi se lahko, pa so bile plačljive ali pa niso bile v slovenskem jeziku. Tudi učitelji menijo, da se morajo mobilne aplikacije še bolj razviti in tudi oni sami bi se morali na tem področju bolj usposabljati za večjo uporabo IKT pri pouku naravoslovja. Tako smo v praksi izvedli pouk s pomočjo tabličnih računalnikov in ugotovili, da je tak pouk primeren za 2. triado osnovne šole.
Ključne besede: poučevanje, IKT, mobilne aplikacije, pouk izven učilnice
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (11,98 MB)

Opis: Diplomsko delo temelji na uporabi sistema Wordpress, ki je sistem za upravljanje vsebin (CMS). Glavni cilj diplomskega dela je izdelati spletno platformo, kjer bodo predstavljena kmetijska gospodarstva v Sloveniji znotraj interaktivnega zemljevida z namenom promoviranja in podpiranja slovenskih kmetijskih gospodarstev ter s tem omogočiti promoviranje in prodajo njihovih pridelkov in izdelkov širši javnosti. Pridobljene podatke o kmetijskih gospodarstvih, predstavljene s sistemom Wordpress, smo pridobili z opravljeno raziskavo znotraj našega diplomskega dela. Raziskava je strukturirana v dva ključna dela. Prvi del vključuje anketiranje udeležencev glede na njihovo kmetijsko prakso, osredotoča se na primarno kmetijsko dejavnost, način kmetovanja ter vrste pridelkov in izdelkov. V drugem delu raziskave se posvečamo vprašanjem o poznavanju in potencialnih možnostih uporabe informacijsko–komunikacijskih tehnologij (IKT). Pridobljene rezultate smo predstavili s sistemom CMS (Wordpress), kjer smo ne le analizirali rezultate, temveč tudi ustvarili geografsko predstavitev anketiranih kmetijskih gospodarstev v obliki interaktivnega zemljevida. Ta zemljevid obsega kratek opis vsakega gospodarstva, ki dopolnjuje podatke, predstavljene v analizi rezultatov. S takšnim pristopom k diplomskemu delu bomo omogočili celovit vpogled v kmetijska gospodarstva, njihove prakse in možnosti za implementacijo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Hkrati bo uporaba sistema CMS pripomogla k jasni in pregledni predstavitvi pridobljenih podatkov ter geografskih informacij, kar bo olajšalo razumevanje in interpretacijo rezultatov raziskave.
Ključne besede: sistemi za upravljanje vsebin (CMS), Wordpress, informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), kmetijska gospodarstva
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 45; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Sodelovalno ustvarjanje "stop-motion" animacije z otroki z učnimi težavami in brez njih je sestavljeno iz teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljena filmska vzgoja, del katere je animirani film, kako se kažejo vplivi filmske vzgoje pri razvoju otrok, saj preko nje otrok razvija kritično mišljenje, krepi kreativnost, inovativnost, domišljijo in fantazijo. Predstavljena je definicija animacije, tehnike animacij in vpliv animacije na ustvarjalnost otrok v vzgoji in izobraževanju. Podrobneje smo predstavili primer iz prakse nadarjenega učenca iz 8. razreda osnovne šole. Opisali smo stop-motion animacijo. Teoretični del zajema tudi opis informacijsko-komunikacijske tehnologije, kako vpliva na otroke in na vzgojno-izobraževalni proces in kateri so dejavniki integracije IKT v vzgojo in izobraževanje. V praktični del smo vključili snovno pripravo, opredelitev sodelovalnih skupin in opis poteka izdelave stop-motion animacije v praksi. V empiričnem delu so predstavljeni podatki, pridobljeni z nestrukturiranim intervjujem in opazovalno listo. V okviru uporabe IKT v vrtcih je bil naš namen uporabiti mobilni telefon in otroke vključiti v izdelavo stop-motion animacije in ugotoviti interakcijo oz. delo otrok znotraj posamezne skupine, učinkovitost tovrstnega pristopa za spodbujanje sodelovalnega učenja in mnenje otrok o zanimivosti ter želje po tovrstnem delu.
Ključne besede: Stop-motion animacija, IKT, sodelovalno učenje, učne težave otrok, tehnologija
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 366; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,32 MB)