| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki starševske mediacije otrokove uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
Živa Vidic, 2021, magistrsko delo

Opis: Starševska mediacija pomeni uporabo strategij z namenom zmanjševanja negativnih in optimiziranja pozitivnih vplivov informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za otroka. V raziskavi smo se osredotočili na tiste, ki so v literaturi najpogosteje omenjene, tj. aktivna mediacija, aktivna mediacija internetne varnosti, monitoring, restriktivna mediacija in tehnična restrikcija. Zanimalo nas je, kako se povezujejo s starostjo otrok, z velikostjo družine in značilnostmi staršev, tj. s starostjo ter z izobrazbo, IKT samoučinkovitostjo, s stališči do interneta in skrbmi glede otrokove uporabe IKT-ja. Vključili smo tudi spremenljivke količine uporabe IKT-ja za starša in otroka. Spletni vprašalnik je ustrezno izpolnilo 511 staršev osnovnošolskih otrok 1.–9. razreda. Po analizi oblike odnosa med posameznim tipom mediacije in starostjo otroka smo poleg korelacijskih analiz izvedli tudi hierarhične analize za posamezen tip mediacije ter obenem ločeno za mlajše (1.–5. r.) in starejše (6.–9. r.) otroke. Izkazalo se je, da se otrokova starost z aktivno in restriktivno mediacijo povezuje negativno ter linearno, ostale strategije so s to spremenljivko nakazovale kurvilinearen odnos. Ugotovili smo, da se vsak izmed izbranih dejavnikov statistično značilno povezuje z vsaj enim tipom mediacije. Starost in izobrazba starša sta največji delež variance pojasnili pri monitoringu starejših otrok, število otrok v družini pri aktivni mediaciji mlajših otrok, vključitev spremenljivk odnosa staršev do IKT pri aktivni mediaciji internetne varnosti, spremenljivke količine uporabe IKT pa pri restriktivni mediaciji mlajših otrok.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), starševska mediacija, IKT samoučinkovitost, stališča do interneta
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Analiza samoučinkovitosti študentov predšolske vzgoje na gibalnem področju
Gabrijela Gselman, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati samoučinkovitost študentov na gibalnem področju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na dve temi; in sicer gibalno področje v vrtcu ter samoučinkovitost. Izpostavili smo pomen gibalne dejavnosti v vrtcu in njen vpliv na razvoj otroka. Opredelili smo značilnosti samoučinkovitosti na splošno ter tudi samoučinkovitost učitelja pri vodenju razreda, sodelovanju z učenci in v organizaciji. V tretjem večjem poglavju teoretičnega dela pa smo predstavili podatke in rezultate treh raziskav o zaznavi samoučinkovitosti pedagoškega osebja pri poučevanju temeljnih motoričnih sposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike in uporabili lestvico za ocenjevanje samoučinkovitosti učiteljev (Bandura, 2006). V raziskavi je sodelovalo 179 študentov rednega in izrednega študija predšolske vzgoje. Stopnjo samoučinkovitosti študentov smo preverjali na šestih gibalnih področjih. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo v povprečju odgovorov višjo stopnjo samoučinkovitosti študenti tretjih letnikov, študenti s končano srednjo zdravstveno šolo ter študenti rednega študijskega programa.
Ključne besede: primerjava, samoučinkovitost, študenti predšolske vzgoje, gibalno področje, razvoj otroka
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Cilji za spremembo osebnosti in namerne spremembe v osebnosti pri študentih
Maruša Kekec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje.
Ključne besede: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 168; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih
Katja Ošlak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 309; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (916,05 KB)

5.
Anksioznost, stres, samoučinkovitost in socialna opora študentov v povezavi z izkušnjo bivanja v tujini
Anja Kragolnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Čas študija pomeni za mlade priložnost, da raziščejo svoje potenciale, se razvijejo v učinkovite in kompetentne posameznike, da bodo kos oviram, ki jih čakajo v prihodnosti. Izkušnja bivanja v tujini mladim ponudi, da zapustijo svoje območje varnosti in se odločijo za korak, ki jim pripomore k večji avtonomiji in boljšemu spoznavanju sebe ter svojih kapacitet za spoprijemanje z ovirami. Namen magistrskega dela je bil raziskati, ali izkušnja bivanja v tujini oziroma njena odsotnost vodi v razlike med študenti v stopnjah stresa, anksioznosti, samoučinkovitosti ter načinov soočanja s stresom in kako se s temi konstrukti povezuje socialna opora. V raziskavo je bilo vključenih 278 udeležencev, od tega 193 žensk (69 %) in 85 moških (31 %), starih med 22 in 27 let. Povprečna starost udeležencev je bila 25 let. 37 % posameznikov je bilo takšnih, ki so v času študija v tujini bivali vsaj šest mesecev. Rezultati so pokazali, da imajo posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, nižje stopnje anksioznosti in višje stopnje samoučinkovitosti kot njihovi vrstniki, ki te izkušnje nimajo. Posamezniki teh dveh skupin pa se med seboj ne razlikujejo v stopnji zaznanega stresa. Socialna opora negativno napoveduje stopnjo stresa in anskioznosti, pozitivno pa napoveduje samoučinkovitosti. Posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, večkrat uporabljajo načine soočanja s stresom, usmerjene na problem, kot tisti, ki te izkušnje nimajo. Prav tako so naši rezultati pokazali, da načini soočanja s stresom, usmerjeni na problem, napovedujejo stopnjo samoučinkovitosti. Z dodatnim preverjanjem smo ugotovili, da med posamezniki, ki imajo izkušnjo bivanja v tujini, ter tistimi, ki je nimajo, ni razlik v stopnji socialne opore. Ugotovili smo tudi, da posamezniki, ki so bivali v tujini vsaj šest mesecev v času študija, v splošnem pogosto uporabljajo načine soočanja s stresom, vezane na izogibanje.
Ključne besede: študenti, izkušnja bivanja v tujini, stres, anskioznost, samoučinkovitost, socialna opora, načini soočanja s stresom.
Objavljeno: 18.02.2020; Ogledov: 450; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (741,12 KB)

6.
Osebna zavzetost za kakovost in varnost dela medicinskih sester
Sanja Zorić, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Poklic medicinske sestre že nekaj let doživlja hudo kadrovsko pomanjkanje, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi. Osebna zavzetost vpliva na delo zaposlenih v zdravstveni negi tako z vidika oskrbe pacienta, izida zdravljenja kakor tudi z vidika zadovoljstva pacienta. Največje bogastvo v organizaciji so ljudje in njihove zmožnosti. Vlaganje v ljudi povečuje vrednost same organizacije in njenih zaposlenih. Namen: Opredeliti pojem zavzetosti in raziskati stopnjo zavzetosti zaposlenih v zdravstveni negi v njihovem delovnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo uporabili primerjalno metodo analize literature, pri čemer smo povzeli različna teoretična stališča, spoznanja in rezultate avtorjev. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izdelali smo merski inštrument, ki je bil v našem primeru strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz več vsebinskih sklopov. Anketa je bila izvedena v eni izmed slovenskih bolnišnic, v kateri je sodelovalo 205 zaposlenih v zdravstveni negi. Vsebinski deli zaključnega dela so bili testirani z vidika notranje konsistentnosti posameznega vsebinskega sklopa (Cronbach alfa). V analizi smo uporabili korelacijsko analizo, za primerjavo posameznih skupin med sabo pa smo uporabili analizo variance – ANOVA. Rezultati: Zavzetost za delo in pripravljenost za kakovost dela medicinskih sester sta povezani. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo s kakovostjo dela medicinskih sester. Večja kot je samoučinkovitost, višja je zavzetost za delo, to pa vpliva tudi na večjo odprtost do sprememb. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo z varnostjo dela medicinskih sester. Ugotovili smo, da so odnosi na delovnem mestu statistično značilno in pozitivno povezani tako z zavzetostjo, pripravljenostjo za uvajanje sprememb kot za uporabo orodij za zagotavljanje kakovosti in varnosti pacientov. Diskusija in zaključek: Zavzetost je rezultat interakcije na delovnem mestu. Tisti zaposleni, ki se na delovnem mestu bolje počutijo, bodo tudi bolj orientirani v prihodnost, bolj bodo odprti za novosti, predvsem pa bodo pogosteje uporabljali različna orodja in pristope za krepitev kakovosti dela zaposlenih v zdravstveni negi, ter bolj zavzeto skrbeli za varnost pacientov.
Ključne besede: Samoučinkovitost, zadovoljstvo, ravnanje z ljudmi, interakcija na delovnem mestu, občutek vrednosti.
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 408; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

7.
Perfekcionizem, samoučinkovitost in življenjski slog študentov medicine
Katarina Rebernak, 2019, magistrsko delo

Opis: V predstavljeni magistrski nalogi smo v skladu z obstoječimi teoretskimi konstrukti avtorjev Hewitta in Fletta (1991) ter Frosta s sodelavci (1990) preverjali izraženost perfekcionističnih teženj v raziskavo vključenih študentih medicine (N=74). Razen izraženosti perfekcionizma smo v zajetem vzorcu študentov preverjali tudi povezave pojava s stopnjo samoučinkovitost, kot jo opredeljujeta avtorja Schwarzer in Jerusalem (1981; Schwarzer, 1993; Schwarzer in Jerusalem, 2007), pa tudi z zdravjem povezanih navad in življenjskega sloga, kot jih opredeljujejo avtorji Wilson s sodelavci (1984) oziroma Dizeo, Thayasivamin in Sledjevski (2004). V raziskavo, ki smo jo opravljali v letu 2018, smo vključili študente drugega letnika študija na mariborski medicinski fakulteti. Analiza rezultatov je pokazala, da zajeti vzorec študentov medicine izkazuje predvsem t.i. nase usmerjen perfekcionizem, sledijo pa karakteristike, ki jih po avtorjih Hewittu in Flettu predstavlja perfekcionizem, usmerjen na druge ter nato še t.i. socialno predpisan perfekcionizem. Prevladujejo posamezniki z visoko postavljenimi standardi, s težko uresničljivi zahtevami in pričakovanji do sebe, ki ob morebitnih neuspehih postanejo kritični do sebe, obtožujejo pa tudi druge osebe in lahko postanejo celo odkrito odklonilni ali celo sovražni do drugih (Hewitt in Flett, 1991). Najmanj, glede na drugi dve obliki perfekcionizma, je v zajetem vzorcu izražen socialno predpisan perfekcionizem – ki se navadno po imenovanih avtorjih kaže v strahu pred tujo kritiko in posameznike navadno vodi k neprilagojenim oblikam perfekcionizma. So se pa prav v tem pokazale pomembne razlike med spoloma. Pri upoštevanju Frostovega teoretskega modela študija prikazuje, da so študetni medicine v primerjavi s študentkami dovzetnejši za strahove pred napakami in neuspehom v socialnem okolju, v katerem se želijo za vsako ceno bolj izkazati in potrditi, pri tem imajo večje pritiske, zlasti zaradi višje postavljenih pričakovanj in zahtev njihovih staršev. Vse našteto jih izpostavlja k neprilagojenim oblikam perfekcionizma, posledično pa k prevladi negativnih afektov in celo k stanjem depresije (Frost idr., 1993). Ugotovili pa smo tudi, da obstaja povezava med dimenzijami perfekcionizma, splošno samoučinkovitostjo in življenjskim slogom, pri čemer se je splošna samoučinkovitost pokazala kot najpomembnejši napovednik življenjskega sloga.
Ključne besede: dimenzije perfekcionizma, splošna samoučinkovitost, življenjski slog, življenjske navade, študenti medicine
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 484; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

8.
Izgorelost pri učiteljih: Vloga stresa, delovne zavzetosti, poklicne samoučinkovitosti, refleksije in ruminacije
Iris Gotal, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske raziskave je bil na vzorcu slovenskih srednješolskih učiteljev proučiti odnos med stresom pri delu, delovno zavzetostjo, poklicno samoučinkovitostjo, refleksijo, ruminacijo in izgorelostjo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri navedeni konstrukti napovedujejo izgorelost pri slovenskih učiteljih. Prav tako smo preverjali moderatorsko vlogo refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti. V raziskavo je bilo vključenih 834 učiteljev iz celotne Slovenije iz vseh 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 611 učiteljev ženskega spola, 218 učiteljev moškega spola in 5 oseb ni poročalo o spolu. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljanja stresa, Vprašalnik izgorelosti na delovnem mestu OLBI, Vprašalnik delovne zavzetosti UWES, Lestvico poklicne samoučinkovitosti ter modificirano različico Vprašalnika refleksije in ruminacije. Rezultati so pokazali, da sta stres in ruminacija pomembna napovednika izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih. Refleksija in poklicna samoučinkovitost se nista izkazala kot statistično pomembna negativna napovednika izgorelosti. Moderatorske vloge refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti pa nismo uspeli potrditi. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben doprinos k tezi, da je za spoprijemanje s stresom pri delu in izgorelostjo pomembna kombinacija tako osebnostnih kot organizacijskih dejavnikov, vidimo pa tudi možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: učitelji, izgorelost, stres, delovna zavzetost, poklicna samoučinkovitost, refleksija, ruminacija.
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 912; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavami
Maja Kuronja, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Ključne besede: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 1089; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

10.
Analiza narave dela policistov Operativno - komunikacijskega centra policijske uprave Ljubljana
Sara Kandolf, 2018, magistrsko delo

Opis: Operativno-komunikacijski center (v nadaljevanju OKC) je najmlajša operativna služba policije, ki je bila kot takšna ustanovljena leta 1992. Javnosti je omenjena služba poznana predvsem po interventni telefonski številki 113, na kateri klice sprejemajo, obravnavajo in evidentirajo policisti OKC. V Sloveniji je na osmih Policijskih upravah (v nadaljevanju PU) organiziranih osem OKC PU, katerih namen je izvajanje vseh potrebnih postopkov za zagotovitev prvih nujnih ukrepov policije na kraju dogodka (Gradišnik in Ristič, 2012). Magistrsko delo obravnava analizo narave dela policistov OKC PU LJ. S pomočjo vprašalnika smo izvedli empirično raziskavo med 28 policisti OKC PU LJ. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo želeli ugotoviti, ali prihaja do statistično značilnih razlik med izkazano samoučinkovitostjo in usposobljenostjo policistov OKC PU LJ in njihovo delovno dobo ter funkcijo, ki jo opravljajo na delovnem mestu. Nadaljnje smo želeli ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na zaznavo samoučinkovitosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu. Ugotovitve raziskave so pokazale, da pri zaznavi samoučinkovitosti in usposobljenosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu ne prihaja do statistično značilnih razlik niti glede na delovno dobo niti glede na funkcijo, ki jo policisti OKC PU LJ opravljajo na delovnem mestu. Na podlagi ugotovitev smo sklenili, da so policisti OKC PU LJ za delo dobro usposobljeni, sebe pa ocenjujejo kot samoučinkovite. Prav tako pa so ugotovitve raziskave pokazale, da komuniciranje med policisti OKC PU LJ in napotenimi policisti vpliva na zaznavo samoučinkovitosti policistov OKC PU LJ na delovnem mestu. Iz tega je razviden velik pomen dobrega sodelovanja policistov OKC PU LJ s policisti na terenu, saj boljše komuniciranje med policisti OKC PU LJ in napotenimi policisti vodi k večji zaznavi samoučinkovitost policistov OKC PU LJ na delovnem mestu.
Ključne besede: magistrska dela, Operativno-komunikacijski center, Policija, napotitev, samoučinkovitost, usposobljenost, analiza narave dela
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 507; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (762,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici