| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ANALIZA NOVOSTI OBDAVČITVE STORITEV Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST V LETU 2010, PRIMERJALNO S SEDANJIMI REŠITVAMI
Melita Hren, 2010, diplomsko delo

Opis: S 01.01.2010 je začela veljati sprememba zakona o davku na dodano vrednost, ki se nanaša na nove rešitve v zvezi z obdavčevanjem storitev in vračilom DDV zavezancem s sedežem v drugih državah članicah EU, ter uvaja nove ukrepe na področju boja proti davčnim goljufijam. V novem zakonu, ki velja od 01.01.2010 je povsem na novo določen postopek uveljavljanja vračila DDV v drugi državi članici za davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji. Glavni cilj zakona je, da se zmanjšajo administrativni stroški davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici v kateri so nabavljali blago oziroma storitve s plačilom DDV. V zakonu je predvidena rešitev, da bo zahtevek za vračilo DDV še naprej obravnavala država članica, v kateri je bil DDV plačan , vračljiv znesek se bo določal v skladu s predpisi o odbitkih v državi članici, v kateri so stroški nastali, ta država pa bo vrnila DDV neposredno davčnemu zavezancu, ki bo zahteval vračilo. Glavna sprememba se nanaša predvsem na uporabo sodobne tehnologije za predložitev zahtevkov za vračilo DDV. Z novim zakonom se skrajšujejo davčno obdobje in rok za predložitev obračuna DDV ter hkrati rok za predložitev rekapitulacijskega poročila in s tem obdobje poročanja za tiste davčne zavezance, ki opravljajo dobave blaga in storitev znotraj Skupnosti.
Ključne besede: Ključne besede:davek na dodano vrednost, storitev, davčni zavezanec, fizična oseba, identifikacijska številka, rekapitulacijsko poročilo.
Objavljeno: 18.08.2010; Ogledov: 1534; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (279,08 KB)

3.
4.
ŠTETJE IN POZNAVANJE ŠTEVILK V VRTCU - RAZLIKE V STAROSTNIH OBDOBJIH
Sinja Žnidarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Števila in štetje sta nepogrešljiva pojma v vrtcu in v življenju otrok. V diplomskem delu obravnavam razlike med starostnima obdobjema tri- do štiriletnih ter štiri- do petletnih otrok v štetju in poznavanju številk. Zanimalo me je, kako otroci pri tej starosti razumejo števila in štetje. V teoretičnem delu sem predstavila pojma število in štetje, izvor številk in različnih številskih sistemov, simbole številk, otrokovo verbalno štetje in štetje predmetov ter različne cilje iz kurikula vezane na razvoj številskih predstav otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki sem jo izvedla z otroki, starimi od tri do štiri leta ter štiri do pet let. Cilj raziskave je bil spoznati razlike med starostjo otrok in spolom otrok pri štetju, ocenitvi števila pik pri hitri sliki in pri prepoznavanju simbolov za števila. Rezultati raziskav kažejo, da so starejši otroci, torej štiri- do petletni, na vseh področjih boljši od mlajših. Raziskava, v kateri sem med drugim primerjala razlike med spoloma, je pokazala, da so deklice uspešnejše od dečkov, čeprav statistično značilnih razlik med spoloma ni.
Ključne besede: matematika, število, številka, štetje, predšolski otroci
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 7082; Prenosov: 1658
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 1812; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

6.
VPLIV POSTAVE TELESA IN VELIKOSTNE ŠTEVILKE NA IZBOR OBLAČILA
Urška Selko, 2011, diplomsko delo

Opis: Postave teles se med seboj razlikujejo ne le od države do države, temveč tudi znotraj držav. Zato obstajajo glede na ciljne populacije številni velikostni sistemi in različna označevanja velikosti oblačil. V diplomskem delu je bil raziskan vpliv postave telesa in velikostne številke na odločitev o nakupu oblačila. V ta namen je bila izvedena anketa preko spletnega računa. Anketirana je bila ženska populacija dveh starostnih skupin, med 19. in 30. letom ter med 31. in 40. letom. Rezultati raziskave kažejo, da za obe starostni skupini velikostna številka vpliva predvsem na njihovo samopodobo, vendar manj na odločitev za nakup oblačila. Večji delež tistih, ki jim je velikostna številka pomembnejša za nakup oblačila so mlajše ženke. Le te so tudi bolj obremenjene s svojo postavo, zato imajo zahtevnejše mnenje o njihovi idealni postavi in velikostni številki. Kljub različnim postavam anketirank je ugotovljeno, da je za mlajše ženske idealna velikostna številka 36, medtem ko je za starejše 38, prav vse pa so mnenja, da bi bila njihova idealna postava v obliki peščene ure. Mlajšim ženskam je bliže kodno označevanje velikosti oblačil in starejšim številčno.
Ključne besede: oblačila, označevanje velikosti oblačil, postava telesa, velikostna številka, velikostni sistemi
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1946; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
SLOVENSKI DAVČNI SISTEM S POUDARKOM NA DDV
Marjeta Nedelko, 2012, diplomsko delo

Opis: Država že skozi vso zgodovino pobira različne davke, ki jih spreminja in dopolnjuje. Potrebni so za nemoteno delovanje javnega sektorja. Če so davki prenizki oziroma prihaja do prevelikega trošenja javnega sektorja, prihaja do sprememb oziroma reform v zvezi z davki. To se zelo jasno kaže v trenutnem dogajanju v Republiki Sloveniji. V državni blagajni prihaja do primanjkljaja, zato bi radi znižali stroške državnih izdatkov, povišati pa želijo tudi davke, da bi zmanjšali primanjkljaj. Davek na dodano vrednost se je preoblikoval iz prometnega davka, kar so zahtevale države članice, kot pogoj vstopa v Evropsko unijo. Kasneje so ga obnavljali in posodabljali, kar pa se še vedno dogaja in verjetno se bo tudi v prihodnosti še kaj spremenilo.
Ključne besede: davek, davčna osnova, davčna stopnja, davčna stopnja, davčna olajšava, davčni register, davčna številka, dohodnina, davek na dodano vrednost, Slovenija.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 2407; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (894,27 KB)

8.
OBRAČUNAVANJE DDV PRI VERIŽNIH TRANSAKCIJAH
Lilijana Kšela, 2016, magistrsko delo

Opis: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd… V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago. Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Ključne besede: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1053; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

9.
TRISTRANSKI POSLI V SISTEMU DDV
Smiljan Murko, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropske države so kmalu po drugi svetovni vojni dojele, da medsebojno povezovanje predstavlja ključ do uspeha pri doseganju ciljev v globalnem gospodarstvu. Leta 1957 se je oblikovala EGS, ki je omogočila skupni trg in uresničevanje prostega pretoka blaga, delavcev, storitev in kapitala. Enotni evropski akt iz leta 1987 je pomenil zavezanost cilju uresničevanja enotnega in notranjega trga, s podpisom Maastrichtske pogodbe oz. Pogodbe o EU iz leta 1992, pa se je skupnost z vpeljavo novih oblik sodelovanja, poleg gospodarstva še na področju obrambe in pravosodja, preimenovala v EU. V času tega združevanja so se države članice prek harmonizacije pravnih sistemov, izpeljane s pomočjo direktiv in uredb, postopoma odpovedovale svoji davčni suverenosti, da se bi na ta način dosegla ureditev, ki ne bi izkrivljala konkurence in pospeševala prost pretok blaga in storitev. Leta 1993 je bil vzpostavljen enoten evropski trg, ki je predvideval prost pretok blaga, storitev, oseb in denarja. Od takrat naprej je tudi v veljavi t.i. prehodni sistem obdavčitve, ki je omogočil odpravo mejnih prehodov in mejne kontrole med državami članicami. Zaradi lažjega poslovanja poslovnih subjektov v takšnem sistemu, je bilo potrebno uvesti določene izjeme pri obdavčevanju oz. določene poenostavitve. Primer takšne poenostavitve prestavljajo tudi tristranski posli, ki so podvrsta verižnih poslov in jih delimo na prave in neprave. Z vidika davčne obravnave nepravi tristranski posli veljajo za najzahtevnejše, ker se razlikujejo od primera do primera. Za njih ne veljajo poenostavitve pri obračunu DDV, kot to velja za prave tristranske posle. Pri pravih tristranskih poslih sodelujejo trije davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV in sicer vsak v svoji državi znotraj EU. Dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga v tretjo državo članico. V kolikor so izpolnjeni ti pogoji potem lahko v teh primerih upoštevamo predvidene oprostitve pri plačilu DDV. Tristranski posel je povezan z nakupom in prodajo blaga, pri katerem je pomembna identifikacija za DDV znotraj EU, ne pa tudi sedež zavezanca znotraj EU. Prav tako je zelo pomembna fizična pot blaga in pot računov. Trenutni sistem obdavčitve dovoljuje goljufije v poslovanju v okviru tristranskih poslov. Davčna zakonodaja je zapletena in zato marsikomu nejasna, tako da je občasno tudi Sodišče EU zaprošeno, da se v predhodnem postopku opredeli glede razlage ali veljavnosti zakonodaje EU.
Ključne besede: tristranski posli, DDV, triangulacija, pridobitev, dobava, verižni posli, samoobdavčitev, ID številka, rekapitulacijsko poročilo, davčni vrtiljak, missing trader, goljufija, davčna zatajitev, Direktiva Sveta št. 77/388/EGS, Direktiva Sveta št. 2006/112/ES, načelo namembne države, načelo države porekla, Sodišče EU
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1324; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
MAJNIŠKA DEKLARACIJA LETA 1989 - VZROKI ZA NJEN NASTANEK IN NJENE POSLEDICE
Renato Škerbinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet raziskovanja diplomske naloge je Majniška deklaracija iz leta 1989. Vzroke za njen nastanek gre iskati v 80-ih letih prejšnjega stoletja, po smrti Josipa Broza Tita. Takrat je bila Jugoslavija na prelomu, saj so do izraza prišli znaki gospodarske, socialne in politične krize ter nerešeni mednacionalni, nacionalni in medrepubliški odnosi. Jugoslavija kot federacija je združevala republike in pokrajini, ki so se izjemno razlikovale po kulturi, veri, narodnosti in jeziku. Neposredna vzroka za nastanek Majniške deklaracije sta bili prelomna 57. številka Nove revije in afera Janša, Bavčar, Tasić, Zavrl. Hkrati je k temu pripomogla tudi tedanja oblast, ki je Slovenijo videla kot del jugoslovanske federacije in ne kot samostojno suvereno državo. Tako je kot neposredna posledica Majniške deklaracije nastala Temeljna listina Slovenije. Vpliv Majniške deklaracije je bil vsekakor večji. Zaradi nje je prišlo do ustanavljanja novih političnih strank in imela je velik vpliv na demokratizacijo slovenske družbe. Majniška deklaracija je bila prelomnica v ustvarjanju samostojne slovenske države in lahko rečemo celo, da je neke vrste ustanovna listina slovenske državnosti.
Ključne besede: Majniška deklaracija 1989, 57. številka Nove revije, Afera JBTZ, Temeljna listina Slovenije
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 480; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (762,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici