| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA INFORMACIJSKIH TOČK V TURIZMU
Monika Stöckl, 2010, diplomsko delo

Opis: Informacijska točka je računalniški terminal ali zaslon, ponavadi občutljiv na dotik, včasih pa tudi s tiskalnikom, čitalcem pametnih kartic ali kamero. Interaktiven kiosk je računalniški terminal, ki zagotavlja dostop do informacij s pomočjo elektronskih metod. Točke so namenjene informiranju in izobraževanju. Nudijo odgovore na pogosta vprašanja, zato z njimi zmanjšamo potrebo po referentih in telefonskih klicih. Če so nameščeni na javnem mestu, so lahko dostopni 24 ur na dan, sedem dni na teden. Sestavljeni so iz različnih delov, kjer ima vsak svojo funkcijo in so pomembni za delovanje celotne informacijske točke. Najboljše lokacije za postavitve informacijske točke so predvsem tam, kjer turisti prihajajo v mesto (avtobusne in železniške postaje, letališča), saj na tak način olajšajo turistu iskanje informacij, ki jih potrebujejo tudi ob nočnih urah, oziroma takrat, ko je Turistično informacijski center zaprl svoja vrata. Informacijske točke bodo nudile najrazličnejši spekter informacij svojim uporabnikom oziroma turistom. Zbrane informacije jim bodo na voljo v več tujih jezikih. Na voljo jim bodo poleg slovenskega jezika tudi v angleškem, nemškem, hrvaškem in italijanskem jeziku. Ena glavnih njihovih prednosti za turiste je zagotovo ta, da so vse potrebne in pomembne informacije zbrane na enem mestu ter da so na voljo sedem dni v tednu in 24 ur na dan. Na podlagi tega, kaj vsebujejo in nudijo informacijske točke v tujini, smo nanizali predloge, ki bi jih lahko upoštevali pri nas. Slovenske informacijske točke bodo zelo podobne točkam v mestu Wałbrzychvu. Na začetku je dodana možnost izbire jezika, v katerem bodo v nadaljevanju prikazane izbrane informacije, predstavljene bodo znamenitosti mesta, namestitvene možnosti... Posebnosti pa se kažejo predvsem glede kraja, kje stojijo informacijske točke in dodatnih ponudbenih možnosti. Kot posebnost pa smo omenili delovanje le-teh v Bettmerhornu v Švici, kar bi lahko bila tudi ena izmed možnosti za informiranje v slovenskih gorah oziroma drugih težje dostopnih delih. Navedli smo ravno tako razloge, na podlagi katerih se bodo morda v Namibiji odločili za uporabo informacijskih točk. Predstavili smo turistične organizacije in vrsto ter obseg informacij, ki jih nudijo na spletnih straneh informacijske točke. Iz podatkov lahko sklepamo, da imajo vse turistične organizacije podobno vlogo, prav tako pa so njihove spletne strani opremljene s podobno vsebino podatkov; razlikuje se samo glede tega, v katerem mestu oziroma državi se informacijska točka nahaja.
Ključne besede: slovenska turistična organizacija, I feel Slovenia, informacijska točka.
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 1183; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (9,00 MB)

2.
BLAGOVNA ZNAMKA TURISTIČNE DESTINACIJE IN NJENO OGLAŠEVANJE
Špela Štuhec, 2014, diplomsko delo

Opis: Za identifikacijo posameznih proizvodov, storitev in destinacij je pogoj znamčenje. Izgradnja blagovne znamke mora biti dobro premišljena in mora sovpadati z vrednotami, kulturo in čustvi, za katere želimo, da se z njo povezujejo. Ljudje v sodobnem tempu potrebujejo tudi oddih in čas zase, kar so izkoristili skrbniki destinacij in nastal je termin blagovna znamka destinacije. Ta povezuje vse deležnike v destinaciji, njihove proizvode in storitve ter kulturne in naravne danosti, ki jih destinacija ponuja. Zaradi velike konkurence na področju turističnih ponudb mora imeti destinacija dobro zastavljeno oglaševanje, da jo turisti izberejo za svoje ciljno območje. Oglasna sporočila morajo vzbuditi čustveno navezanost na območje, ki ga bodo ali so ga turisti že obiskali. Privabljajo in hkrati opominjajo. Namen diplomskega seminarja je predstavitev blagovne znamke turistične destinacije in njeno oglaševanje. Za bolj nazorno predstavitev je tematika opisana na primeru destinacijske blagovne znamke I feel Slovenia. Empirični del smo podkrepili z anketo, s katero smo preverili seznanjenost prebivalcev Slovenije z omenjeno blagovno znamko.
Ključne besede: blagovna znamka, blagovna znamka turistične destinacije, oglaševanje, oglaševanje turistične destinacije, blagovna znamka turistične destinacije I feel Slovenia.
Objavljeno: 13.08.2014; Ogledov: 1574; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

3.
STRATEŠKO UPRAVLJANJE ZNAMKE DRŽAVE SLOVENIJA - ZNAMKE 'I FEEL SLOVENIA'
Livija Kovač Kostantinovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Trženje in promocija držav sta prisotna že od časov antične Grčije, ko so si mesta prizadevala za promocijo svojih držav na olimpijskih igrah. Danes je konkurenčno tekmovanje med državami, destinacijami, regijami in mesti razen na področju športa prisotno še na drugih področjih, predvsem pa na področju turizma, gospodarstva in tujih investicij. Konkurenca med državami se z globalizacijo dodatno zaostruje, globalizacija pa hkrati pomeni tudi večjo obveščenost in ozaveščenost potrošnikov. Slednje posledično predstavlja vse večjo potrebo po prepoznavnosti in razlikovanju ne samo podjetij, proizvod in storitev, temveč tudi držav. Danes imajo znamke držav ključno vlogo pri doseganju cilja želene prepoznanosti in konkurenčnega položaja držav na globalnem trgu. Strateško upravljanje znamk držav se je do pred kratkim osredotočalo predvsem na področje turizma, čeprav k imidžu države prispevajo tudi številna druga področja. Tudi raziskave, ki se nanašajo na imidž znamke države ter njen pomen in vlogo, so v preteklosti v veliki meri izvedene le za področje turizma, le maloštevilne so bile raziskave, katerih predmet je strategija upravljanja znamke države na različnih družbenih področjih. Prav tako je na voljo malo konceptualno podobnih modelov za strateško upravljanje znamk držav. Zato je fokus tega magistrskega dela na raziskavi vpliva imidža vseh sektorjev in ne le turizma na oblikovanje imidža znamke države v očeh domače in tuje javnosti ter na oblikovanju celovitega modela strateškega upravljanja znamke države za doseganje želenega imidža ustvarjene znamke države. Naša raziskava se osredotoča na znamko države, strateško upravljanje znamke države ter medsebojno razmerje in učinek med imidžem države oz. učinkom države izvora ter nakupnim vedenjem potrošnikov. V magistrskem delu je predstavljena analiza izvršene raziskave in primerjave uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav: Švice, Nemčije, Avstrije in Nove Zelandije. Pri analizi nas je zanimalo, na kakšen način so te države oblikovale lasten model strateškega upravljanja znamke države. Na osnovi analize uspešnih primerov razvoja in implementacije znamk drugih držav ter analize izsledkov raziskave, ki je predmet te naloge, je podan predlog modela strateškega upravljanja aktualne znamke države Slovenija ‒ znamke 'I feel Slovenia'. Nekateri koraki v modelu so prepoznani kot ključni za uspešno strateško upravljanje znamke 'I feel Slovenia', to so opredelitev identitete, kontinuirano spremljanje imidža države ter v skladu s tem izvedba aktivnosti za pozicioniranje oz. repozicioniranje države na ključnih ciljnih trgih. Raziskava, ki je del tega magistrskega dela, je izvedena na primeru državne znamke Slovenije 'I feel Slovenia', s strani vlade Republike Slovenije sprejete leta 2007. Uporaba znamke 'I feel Slovenia' je od njenega sprejetja do danes ostala zgolj delna, in sicer na področju turizma in parcialno še na nekaterih drugih področjih kot npr. v športu, implementacije pa (še) ni doživela na področjih gospodarstva, umetnosti, kulture, politike in znanosti. Izsledki raziskave 'Percepcija znamke I feel Slovenia' kažejo, da so znamko 'I feel Slovenia' najbolj intenzivno do sedaj uporabila podjetja v slovenskem turističnem gospodarstvu, njena uporaba v ostalem izvoznem delu gospodarstva pa je zanemarljiva. Imidž znamke države Slovenija je z identiteto znamke 'I feel Slovenia' v očeh tuje javnosti usklajen predvsem na področju naravnih in kulturnih danosti, manj na področju identitetnih elementov, ki se nanašajo na gospodarstvo, znanost in državo.
Ključne besede: Strateško upravljanje znamke predstavlja organiziran, sistematičen in strateški način upravljanja z znamko države, uspešno izvajan proces strateškega upravljanja znamke države pa prispeva k doseganju želenega imidža države in posledično k večji vrednosti premoženja znamke države. Strateško upravljanje znamke države lahko pomembno prispeva k povečanju prepoznavnosti države in doseganju želenega pozicioniranja med izbrano ciljno javnostjo. Znamka 'I feel Slovenia' trenutno še ni deležna celovitega strateškega upravljanja, saj ni upravljana na vseh ravneh države, prav tako še ni celovito in konsistentno izoblikovan opredeljen model upravljanja znamke države. Odločitev Slovenije za gradnjo in upravljanje znamke na ravni celotne države in ne samo na področju turizma je pravilna, v prihodnje pa bo potrebno upravljanje znamke izvajati na principih strateškega upravljanja s ciljem implementacije znamke na vseh ključnih področjih.
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 450; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici