| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
STISKANJE PODATKOV LIDAR
Marko Kocmut, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge sta razvoj in implementacija algoritma stiskanja podatkov LIDAR (angl. Light Detection and Ranging), ki so shranjeni v datotekah LAS. V diplomskem delu podrobneje opišemo strukturo datoteke LAS. V drugem delu kratko predstavimo namen stiskanja podatkov in v grobem opišemo različne vrste algoritmov. Podrobneje opišemo idejo aritmetičnega kodiranja ter Huffmanovega kodiranja. V implementiranem algoritmu uporabimo aritmetično kodiranje, zato predstavimo konkreten način implementacije le-tega. V zadnjem delu predstavimo razviti algoritem in ga primerjamo z nekaterimi brezplačnimi in plačljivimi univerzalnimi algoritmi za stiskanje podatkov.
Ključne besede: LIDAR, stiskanje podatkov, algoritmi stiskanja, aritmetično kodiranje, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno: 25.09.2009; Ogledov: 2219; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
STISKANJE IN REKONSTRUKCIJA RASTRSKIH PISAV Z VERIŽNO KODO
Timotej Globačnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov način stiskanja rastrskih računalniških pisav, ki je primeren predvsem za nizkozmogljive računalniške sisteme. Postopek stiskanja temelji na tehniki ogliščne verižne kode v kombinaciji s Huffmanovim kodirnikom. Pri tem obliko posameznega znaka pisave predstavimo z verižno kodo, katere elemente dodatno stisnemo s Huffmanovim kodirnikom. Pri postopku rekonstrukcije znakov nastale luknje zapolnimo z algoritmom FloodFill. Ta omogoča omejevanje porabe pomnilnika med postopkom polnjenja lukenj in je zato primeren tudi za uporabo v vgrajenih sistemih. Prostorsko in časovno učinkovitost predlaganega postopka smo primerjali z najbolj razširjenimi postopki predstavitve rastrskih pisav in najpogosteje uporabljenimi postopki stiskanja bitnih slik. Analizo smo izvedli na več vrstah pisav različnih velikosti, pri čemer se je predlagani postopek izkazal kot prostorsko in časovno najučinkovitejši. Prav tako smo na laboratorijskem vgrajenem sistemu implementirali postopek rekonstrukcije znakov in časovno zahtevnost le-tega primerjali z nekaterimi postopki stiskanja bitnih slik. Tudi v tem primeru se je naš postopek izkazal kot najučinkovitejši. Na osnovi rezultatov opravljenih meritev, tako na osebnem računalniku kot na laboratorijskem vgrajenem sistemu, smo potrdili postavljene hipoteze. Glede na ugotovitve lahko zaključimo, da je predstavljeni postopek stiskanja rastrskih pisav zaradi prostorske in časovne učinkovitosti ter enostavne implementacije postopka rekonstrukcije primeren za uporabo v nizkozmogljivih računalniških sistemih.
Ključne besede: računalniške pisave, rastrske pisave, stiskanje pisav, rekonstrukcija pisav, verižna koda, ogliščna verižna koda, Huffmanovo kodiranje, brezizgubno stiskanje, stiskanje bitnih slik, vgrajeni sistemi, pisave v vgrajenih sistemih
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 1671; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (5,27 MB)

4.
BREZIZGUBNO STISKANJE VOKSELSKIH MODELOV S ŠTIRIŠKIMI IN OSMIŠKIMI DREVESI
Matej Skrbiš, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo raziskali zgradbo vokselskih modelov. To znanje smo nato uporabili za izdelavo aplikacije, ki uporablja štiriška in osmiška drevesa za stiskanje teh modelov. Preverili smo tudi vpliv Grayeve transformacije in spremembe barvnega prostora v YUV na nivo stiskanja. Obe transformaciji smo nato podrobno opisali, prav tako pa tudi postopka stiskanja s štiriškimi in osmiškimi drevesi. Ključni element diplomske naloge je bil preverjanje delovanja in učinkovitosti opisanih algoritmov.
Ključne besede: voksel, štiriško drevo, osmiško drevo, stiskanje podatkov, Grayeva koda, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 1587; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
STISKANJE RASTRSKIH KRIVULJ Z ALGORITMOM VERIŽENJA EKSONOV
David Podbregar, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučimo področje stiskanja rastrskih krivulj z verižnimi kodami. Pri algoritmih, ki ne kodirajo ločeno vsakega premika (piksla, simbola) vzdolž krivulje, ampak uvajajo samostojne kode tudi za pogostejša zaporedja dveh ali več premikov, se srečamo s problemom, ko je možno daljše zaporedje razdeliti na krajša podzaporedja na veliko različnih načinov. Za optimizacijo rešitve tega problema si sposodimo algoritem veriženja eksonov, ki v bioinformatiki služi za prepoznavanje (in primerjavo) neznanih genov. S pomočjo statističnih modelov ga prilagodimo za problem stiskanja rastrskih krivulj. V delu preučimo različne statistične modele in njihovo uspešnost pri stiskanju. S pomočjo programske implementacije predstavimo prednosti in slabosti razvitega pristopa. Na koncu nakažemo izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: verižna koda, rastrska krivulja, stiskanje podatkov, veriženje eksonov, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno: 20.06.2013; Ogledov: 1280; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici