1. Primerjava terciarnega in vseživljenjskega podjetniškega izobraževanja v Sloveniji in na HrvaškemAmadea Konc, 2024, diplomsko delo Opis: Vse več posameznikov se odloča za podjetniško pot, kar poudarja pomen podjetniškega izobraževanja kot ključ do uspeha v podjetniškem svetu. Terciarno podjetniško izobraževanje, ki ga ponujajo višje strokovne šole, fakultete, akademije in samostojni visokošolski zavodi, omogoča študentom pridobivanje podjetniškega znanja in veščin ter vpogleda v svet podjetništva. Vseživljenjsko podjetniško izobraževanje pa zagotavlja stalno posodabljanje znanja in prilagajanje hitrim spremembam in napredku v poslovnem okolju. V tem kontekstu je primerjava podjetniškega izobraževanja med Slovenijo in Hrvaško – dveh evropskih držav, ki sta si geografsko blizu ter imata skupno zgodovino, a sta hkrati različno razviti – še posebej relevantna. Slovenija je dlje časa članica EU in državi imata drugače strukturirano gospodarstvo. Zaznati je mogoče, da je Slovenija bolj usmerjena v spodbujanje podjetniške aktivnosti in podporo podjetnikom, medtem ko Hrvaška prav tako razvija svoje podjetniško izobraževanje, vendar še ne dosega ravni intenzivnosti, ki jo opažamo v Sloveniji. Analiza teh razlik in podobnosti lahko zagotovi temeljit vpogled v uspešne strategije in prakse podjetniškega izobraževanja v obeh državah.
Ključne besede: podjetništvo, terciarno podjetniško izobraževanje, vseživljenjsko podjetniško izobraževanje, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,36 MB) |
2. Poučevanje angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji v Sloveniji in na Hrvaškem : magistrsko deloAneja Šinković, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo razlike pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole, in sicer pri tretješolcih v Sloveniji in na Hrvaškem. Osredotočamo se na aktivnosti učencev in na profesionalne značilnosti učitelja skozi različne didaktične kategorije. S pomočjo opazovanja pouka smo pridobili podatke o oblikah dela, jezikovnih zmožnostih učencev, kompetencah učitelja tujega jezika ter formativnem spremljanju.
Opazovanje pouka angleščine v Sloveniji in na Hrvaškem kot tujega jezika smo izvedli s pomočjo opazovalnega lista. Hkrati smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja pridobili podatke o načinu poučevanja angleščine kot tujega jezika učitelja, ki poučujeta opazovana razreda.
Ugotovljeno je bilo, da tretješolci v Sloveniji izvajajo aktivnosti skozi različne oblike dela, medtem ko na Hrvaškem prevladuje frontalna oblika dela. Učenci v Sloveniji v večji meri razvijajo jezikovne zmožnosti slušnega razumevanja in ustnega sporočanja, učenci na Hrvaškem pa bralnega razumevanja in pisnega sporočanja. Spoznali smo, da imata oba učitelja razvite različne kompetence za poučevanje tujega jezika. V pouk vpeljujeta elemente formativnega spremljanja, vendar ne vse ter ne v enaki meri. Pri tem prevladuje učitelj v Sloveniji. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja ugotavljamo, da oba učitelja težita k načelom sodobnega pouka. Učitelj v Sloveniji velik poudarek namenja sodelovalnemu delu, na Hrvaškem pa uporabi tujega jezika.
Ključne besede: poučevanje angleščine, tuji jezik, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,77 MB) |
3. Uporaba IKT na razredni stopnji v Sloveniji in na Hrvaškem pred pandemijo in po njej : magistrsko deloAntonija Đura Plemeniti, 2024, magistrsko delo Opis: Brez vključevanja komunikacijskih in informacijskih tehnologij (IKT) v pouk si sodobnega pouka in učenja ne moremo predstavljati. Pomembnost poznavanja IKT se je dodobra pokazala leta 2020, ko so številne osnovne šole zaradi širjenja pandemije SARS-CoV-2 zaprle svoja vrata in so učitelji pouk bili prisiljeni izvajati preko spleta. Glavni namen magistrskega dela je bil dobiti vpogled v orodja in uporabo IKT pred in po zaprtju šol zaradi pandemije ter v stanje po ponovnem prehodu na tradicionalni način poučevanja pri učiteljih razrednega pouka v slovenskih in hrvaških osnovnih šolah. Okolje raziskave je bilo ruralno. Rezultati so pokazali, da so se usposobljenost učiteljev, pogostost uporabe IKT in opremljenost šol s tehnično opremo po pandemiji izboljšale. Anketirani učitelji so lastno usposobljenost uporabe IKT po pandemiji ocenili z višjo oceno kot pred njo.
Pred pandemijo so anketirani učitelji IKT najpogosteje uporabljali za motivacijo učencev, nato za uresničevanje ciljev učnega načrta, za doseganje boljših rezultatov pri učencih in zaradi želje učencev. Po pandemiji pa anketirani učitelji IKT v prvi vrsti uporabljajo za uresničevanje ciljev učnega načrta, nato za motivacijo učencev, sledita pa še doseganje boljših rezultatov pri učencih in nadzor nad učenci. Ugotavljamo, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja elektronska pošta. Pogostost vključevanja mobilnega telefona pri pouku pa se je po pandemiji zvišala.
Ključne besede: IKT, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška, pandemija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 265; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,74 MB) |
4. |
5. Delo operativnega štaba v primeru ropa na banko v MislinjiŽeljko Kljajić, Srečko Krope, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, organizacije, teorije organizacij, operativni štab, ropi, Mislinja, Slovenija, Avstrija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 5
Celotno besedilo (225,80 KB) |
6. Primerjava pravnega okvirja kaznivih dejanj in otrokovih pravic v slovenski in hrvaški zakonodaji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDenis Najvirt, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo z vidika mednarodnih virov in zgodovine urejanja pravic otrok ter vsebinske primerjave kazenskega zakonika v Sloveniji in na Hrvaškem raziskali pravni okvir varstva pravic otrok in mladoletnikov ter sodne prakse v primerih, ko so otroci in mladoletniki žrtve zoper njih storjenih kaznivih dejanj in ko so sami v vlogi storilca.
Ugotovili smo, da so otroci in mladoletniki najpogosteje žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini, zanemarjanja in surovega ravnanja, onemogočanja stikov drugega starša z otrokom razvezanih staršev, neplačevanja preživnine, kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, pornografskih vsebin z otroki, posilstva, spolnega nasilja, kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja in pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene.
Najpogostejša kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki, so kazniva dejanja zoper premoženje, zoper življenje in telo, javni red in mir, zoper človekovo zdravje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Ugotovili smo, da se delež kaznivih dejanj mladoletnikov zoper spolno nedotakljivost v vseh storjenih kaznivih dejanjih mladoletnikov v Sloveniji in na Hrvaškem vsako leto poveča v povprečju za 0,2 %.
Zaključimo lahko, da so pravice otrok in mladoletnikov tako na mednarodnem nivoju kot na nivoju članic Evropske unije, Slovenije in Hrvaške, dobro urejene. V Sloveniji celovito zagotavlja pravice otrok in mladoletnikov v sodnih postopkih s strokovnjaki, ki te pravice izvajajo v praksi, Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.
Ključne besede: kazniva dejanja, pravice otrok, slovenska zakonodaja, hrvaška zakonodaja, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 423; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,22 MB) |
7. Preventivna dejavnost policije: alkohol v prometu - primerjava med Slovenijo in Hrvaško : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaruša Apotekar, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Preventivna dejavnost policije: Alkohol v prometu – primerjava med Slovenijo in Hrvaško je zajeta statistika prometnih nesreč ter preventivnih program v Sloveniji in na Hrvaškem za obdobje petih pet, in sicer med leti 2017 in 2021. Namen diplomskega dela je bil primerjati preventivne programe v Sloveniji in na Hrvaškem, ter ugotoviti katera država je bila na tem področju bolj uspešna. Preučili smo kako alkohol vpliva na posameznika in kako oseba pod vplivom alkohola deluje v prometu. Prav tako smo raziskali in prikazali statistiko prometnih nesreč in njenih posledic v Sloveniji in na Hrvaškem ter statistiko prometnih nesreč, katere je povzročil alkoholiziran voznik. Preučili smo tudi zakonsko podlago v omenjenih državah, katera določa kazni na področju alkohola v prometu. Nenazadnje smo predstavili preventivne akcije, ki sta jih izvajali policiji omenjenih držav, ter primerjali rezultate le-teh. V raziskovanem petletnem obdobju je hrvaška policija izvedla več preventivnih akcij kot slovenska, vendar je zaradi različnega načina izvajanja teh akcij in beleženja rezultatov težko trditi, katera država je bila pri svojem delu bolj uspešna. Število prometnih nesreč z alkoholiziranim voznikom v obeh državah skozi leta minimalno niha, kar pomeni, da drastične spremembe na tem področju ni. Za lažjo primerjavo bi morali policiji preventivne aktivnosti izvajati na enak način.
Ključne besede: preventivna dejavnost policije, alkohol, promet, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 60
Celotno besedilo (993,94 KB) |
8. Policijska blokada: primerjava med izvedbo v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMarko Mejak, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno policijsko pooblastilo oziroma opravilo »postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami« kot oblika policijskega dela, za katero se v policijskem žargonu uporablja izraz policijska blokada. Gre za pogosto obliko dela, ki se uporablja pri najhujših varnostnih dogodkih, kjer storilci kaznivih dejanj bežijo s kraja dejanja in policija zaradi izsleditve oz. prijetja le-teh blokira določene ceste oziroma območja. V nalogi je podana primerjava izvedbe blokade slovenske in hrvaške policije, vključno s primerjavo zakonske podlage obeh policij. Opredeljeno je, kdo, kdaj in na kakšen način izvaja policijsko blokado, kakšna je zakonska in podzakonska podlaga za takšno obliko dela, kdo pripravi načrt blokade policistom, kdo aktivira patrulje, da opravljajo določene aktivnosti na blokadnih mestih, kako je poskrbljeno za varnost in samozaščitne ukrepe policistov. Z analizo literature, zakonskih in podzakonskih aktov, operativnih dokumentov ter razgovori s predstavniki policije je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zakonska podlaga za izvedbo policijske blokade ustrezna in da izvedba teh nalog prinaša rezultate. Nekatere razlike lahko najdemo pri specifičnosti podzakonskih aktov. Za izvedbo so pomembni ustrezni materialni in kadrovski pogoji ter izkušenost in iznajdljivost odločevalcev in izvajalcev na terenu.
Ključne besede: policijske blokade, primerjave, policijske patrulje, operativno-komunikacijski centri, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 585; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,06 MB) |
9. Primerjalna analiza pritožbenih mehanizmov med delom občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTea Makovec, 2023, diplomsko delo Opis: Pritožbo lahko posameznik vloži takrat, kadar se ne strinja z dejanjem ali opustitvijo dejanja represivnega organa, saj ti razpolagajo s pooblastili, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Vsak organ mora že po zakonu varovati človekove pravice in njegove svoboščine, vendar se to ne zgodi vedno, zato je pomembno imeti ustrezno vzpostavljen pritožbeni mehanizem. Med najbolj razdelanimi je tisti v policiji, toda ker policisti niso edini, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, v tem zaključnem delu obravnavamo pritožbene postopke zoper delo občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Poleg pritožbenih postopkov smo predstavili še zakonsko ureditev, pooblastila in nadzor nad vsako dejavnostjo. Nadzor nad njimi mora biti vzpostavljen nepristransko in neodvisno. V obeh državah nadzor nad prej naštetimi dejavnostmi opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in policija. Na Hrvaškem nadzor nad občinskimi redarji poleg ministrstva opravlja organ državne uprave pristojen za občinske zadeve, pri nas pa nad detektivsko dejavnostjo bdi Detektivska zbornica Republike Slovenije. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je vzpostavljen pritožbeni mehanizem, ki posamezniku omogoča, da vloži pritožbo, če meni, da so mu bile z uveljavljenjem represivnih pooblastil, kršene njegove pravice. Toda skozi zaključno delo smo ugotovili, da pritožbeni mehanizmi ne zagotavljajo enake obravnave, zato bi se pri nas in v Republiki Hrvaški moral vzpostaviti samostojen pritožbeni organ, ki bi deloval ločeno od institucij in bi reševal pritožbe nad delom represivnih organov.
Ključne besede: pritožbeni mehanizmi, občinski redarji, zasebni varnostniki, detektivi, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 814; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,03 MB) |
10. Primerjava srbske žandarmerije s hrvaško policijsko organizacijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaria-Nikolina Baketarić, 2023, diplomsko delo Opis: Policija je vedno imela pomembno vlogo v družbi. Njena temeljna naloga je varovanje in vzdrževanje javnega reda in miru, ena najpomembnejših in še posebej prepoznavnih funkcij policije je zagotovo varovanje varnosti znotraj državnih meja. Nastanek ideje o sistemski transformaciji in organizaciji policijskih enot, ki imajo vojaški status, je pogojen s strateškimi okoliščinami, sodobnimi grožnjami, državnimi varnostnimi politikami in novimi funkcionalnimi potrebami po zagotavljanju varnosti. V številnih nacionalno varnostnih sistemih so zaradi tradicije ali sodobnih izzivov vzpostavljene elitne policijske enote, ki opravljajo kombinirane naloge in imajo širok obseg pristojnosti. Druge države uporabljajo posebne enote policijske organizacije, na primer Republika Hrvaška. Čeprav imata obe organizaciji velike vidne razlike glede obsega dela kakor tudi sprejema v službo, stremita k enemu cilju: ohranjanju varnosti države. Skozi zaključno delo smo skušali pojasniti in s tem približati pojme, povezane s policijsko organizacijo in žandarmerijo. Seveda je najpomembnejši segment tega dela analiza razlik med delovanjem srbske žandarmerije in hrvaške policijske organizacije po ustaljenih metodah. Z raziskavo smo ugotovili, da obstajajo razlike v obsegu delovanja med srbsko žandarmerijo in hrvaško policijsko organizacijo, kar smo pravzaprav domnevali že od samega začetka, ter predpostavko, da so strožji kriteriji za sprejem v žandarmerijo kot za policijsko organizacijo. Varnostni izzivi 21. stoletja kažejo stopnjo učinkovitosti teh organizacij.
Ključne besede: policija, nacionalna varnost, srbska žandarmerija, hrvaška policijska organizacija, varnostni izzivi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 767; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,06 MB) |
