| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
PRIMERJALNO-PRAVNI PRIKAZ POGLAVITNIH ZNAČILNOSTI ZAŠČITE PATENTA IN VARTSVA POSLOVNE SKRIVNOSTI V SLOVENIJI, NA HRVAŠKEM IN V AVSTRIJI
Jerneja Kure Zupančič, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja primerjalno-pravni prikaz poglavitnih značilnosti zaščite patenta in varstva poslovne skrivnosti v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Končna splošna ugotovitev predelane literature in virov je, da je na obeh področjih obravnavanih držav več podobnosti kot razlik. Obenem naloga predstavi tudi razmerje med področjema prava intelektualne lastnine / prava industrijske lastnine in konkurenčnega prava / prava nelojalne konkurence. Pravni teoretiki so različnega mnenja, vendar na splošno povezava med obema področjema obstaja. Sledi obravnava dileme, v kateri se ukvarjamo z vprašanjem, kateri mehanizem zaščite je boljši, patent ali poslovna skrivnost. Poudariti je potrebno, da ni mogoče določiti, kateri institut je primerneje uporabiti, saj je za vsak konkreten primer lahko boljši oziroma učinkovitejši drug mehanizem zaščite. Glede na situacijo mora vsak izumitelj pretehtati pozitivne in negativne strani zaščite in se nato odločiti za primernejšo zaščito oziroma varstvo. Na podlagi predelane teorije sledi praktično delo v obliki ankete; Patent ali poslovna skrivnost v slovenskih podjetjih. Z anketo želimo pridobiti čim več različnih podatkov, tako o inovativnosti podjetij, številu patentov, razlogov za odločitev za en ali drug mehanizem zaščite, ovirah in pozitivnih lastnostih patenta ali poslovne skrivnosti. Zanimali so nas tudi podatki o internih aktih, določbah v pogodbi o zaposlitvi in pogodbah o ne razkrivanju informacij, ki določajo varovanje poslovnih skrivnosti itd. Kljub slabi odzivnosti slovenskih podjetij vseeno lahko ugotovimo, da so rezultati primerljivi z že opravljeno, obsežnejšo raziskavo področja intelektualne lastnine v Sloveniji.
Ključne besede: Patent, poslovna skrivnost, industrijska lastnina, nelojalna konkurenca, Slovenija, Avstrija, Hrvaška.
Objavljeno: 21.07.2014; Ogledov: 1463; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

62.
Vojna na Hrvaškem 1990-1995
Miro Hribernik, 2013, doktorska disertacija

Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je za Jugoslavijo prineslo velike spremembe. Kmalu po Titovi smrti so do tedaj prikrite napetosti izbruhnile na površje. V začetku osemdesetih let so izbruhnili nemiri Albancev v avtonomni pokrajini Kosovo, ki so pomagali oživiti srbski nacionalizem, ki ga je komunistični režim desetletja držal pod kontrolo. Leta 1986 so bili objavljeni odlomki Memoranduma SANU, v katerem je bil položaj srbskega naroda v Jugoslaviji prikazan kot katastrofalen. V Srbiji je prišlo konec osemdesetih let do množičnega gibanja, ki je izražalo hegemonistične težnje Srbov pod vodstvom Slobodana Miloševića. Na Hrvaškem je na prvih svobodnih volitvah po drugi svetovni vojni zmagala HDZ (Hrvatska demokratska zajednica) pod vodstvom Franja Tuđmana, ki je sprejela vrsto ukrepov, ki naj bi zmanjšali nesorazmerno vlogo srbske manjšine v javnem življenju na Hrvaškem in oživila stare hrvaške simbole iz časa NDH, kar je med hrvaškimi Srbi povzročilo veliko ogorčenje. Avgusta 1990 so krajinski Srbi v Kninu razglasili avtonomijo in blokirali prometne poti Dalmaciji. Upor se je širil tudi na druga območja na Hrvaškem, kjer so živeli Srbi. V začetku leta 1991 so nemiri že prerasli v oborožene spopade s hrvaško policijo v Pakracu, Plitvicah in Borovem Selu. Na obeh straneh so padle prve žrtve. Hrvaška je bila razorožena in soočena z močno JLA, v kateri so prevladovali Srbi. Konec julija 1991 se je vojna na Hrvaškem dokončno razplamtela. Do tedaj so srbski uporniki, ob pomoči JLA in paravojaških formacij, brez večjih oboroženih spopadov s hrvaško stranjo uspeli okupirati velik del Hrvaške. Boji so izbruhnili v širokem loku od Gospića na jugu in Karlovca na severu, ki je blizu Zagreba in južno od njega, preko Pakraca in Okučanov do Vukovarja v vzhodni Slavoniji. Armada se je na Hrvaškem bojevala izredno regionalizirano, na več samostojnih in popolnoma ločenih celotah. Tako se je izoblikovalo več bojišč, ki med sabo niso bila vojaško povezana, ampak le smiselno v uresničevanju projekta Velike Srbije. Najbolj srditi boji z največ žrtvami so potekali na vzhodnoslavonskem bojišču in so dosegli višek s srbskim zavzetjem Vukovarja. Intenzivnost bojev na zahodnoslavonskem bojišču je le malo zaostajala za ostrino vzhodnoslavonskih bojev. Bojišče na Baniji in Pokolpju ter karlovško in kordunsko bojišče sta predstavljali najbolj severozahodno bojišče v vojni na Hrvaškem, hkrati sta bili najbližje Sloveniji. V Liki in severni Dalmaciji so hoteli srbski uporniki ob pomoči JLA zasesti Zadar in si tako izboriti prehod na morje. Hrvaške sile so tukaj spretno obranile Šibenik. Južnodalmatinsko (dubrovniško) bojišče je skupaj s pomorskim bojiščem predstavljalo najbolj južno dogajanje v vojni na Hrvaškem. V začetku oktobra 1991 je JLA z morja, kopnega in iz zraka nepričakovano napadla Dubrovnik, vendar so branilci odbili vse napade. Konec leta 1991 se je razmerje moči začelo nagibati v korist Hrvaške. Hrvaška vojska je to izkoristila z ofenzivo za osvobajanje zahodne Slavonije, ki pa je bila zaključena samo deloma, ker je bilo v začetku leta 1992 v Sarajevu podpisano premirje. Marca 1992 se je na Hrvaškem pričela operacija Zaščitnih sil OZN, ki so se razmestile na tista območja na Hrvaškem, ki so jih zasedli uporni Srbi in JLA. Aprila istega leta je Hrvaška vojska poskušala s prodorom v Baranjo, ki pa ni bil uspešen. V začetku julija 1992 je Hrvaška vojska z vojaško operacijo osvobodila dubrovniško primorje. 21. junija 1992 so hrvaške sile začele akcijo na Miljevškem platoju in tako prisilile srbske sile na umik iz okolice Šibenika in Vodic. V začetku leta 1993 je Hrvaška vojska pričela z operacijo, s katero je potisnila Srbe s ključnih točk okrog Maslenice, letališča Zemunik in jezu hidroelektrarne Peruća. Ob hkratnih vojaških akcijah je hrvaška stran s srbsko sklenila tudi nekaj sporazumov. Septembra 1993 so hrvaške sile osvobodile Medaški žep pri Gospiću. Hrvaška vojska je aktivno sodelovala tudi v v
Ključne besede: vojna na Hrvaškem, hrvaški Srbi, nacionalizem, SFRJ, Hrvaška, vstaja hrvaških Srbov, JLA, Hrvaška vojska, Srbska vojska Krajine, Republika Srbska Krajina, agresija, vojaške operacije, bojišča v vojni na Hrvaškem, operacija »Blisk«, operacija »Nevihta«, 1990 - 1995, posledice vojne
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 6832; Prenosov: 855
.pdf Celotno besedilo (32,24 MB)

63.
MEDNARODNA PRAVNA POMOČ V KAZENSKIH ZADEVAH (TEMELJNI POJMI) S POUDARKOM NA SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO
Marko Filip Kolbl, 2014, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave v mojem diplomskem delu je mednarodna pravna pomoč v kazenskih zadevah s poudarkom na sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki predstavlja obliko mednarodne kazenskopravne pomoči med dvema državama kot subjektoma kazenskopravnega sodelovanja. Kazenskopravna pomoč med državami pa je edina prava rešitev za odkrivanje in preprečevanje čezmejnega kriminala. Zato sta se Republika Slovenija in Republika Hrvaška odločili, da bosta sklenili meddržavne sporazume, ki urejajo t.i. malo mednarodno kazenskopravno pomoč, medsebojno izvrševanje sodnih odločb v kazenskih zadevah in izročitev . Vendar kasneje sta republiki Slovenija in Hrvaška postali članici Evropske unije in tako vstopili v njen pravni red. Pravila pravnega reda Evropske unije pa prav tako urejajo določbe o mednarodni kazenskopravni pomoči med državami članicami Evropske unije. Tako se postavi vprašanje, kateri pravni akt se uporabi v primeru kazenskopravnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško? Ali je to pravni akt Evropske unije ali ratificiran meddržavni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško? To vprašanje pride v poštev samo takrat, kadar pravni akt Evropske unije in ratificiran meddržavni sporazum urejata isto materijo mednarodnega kazenskega procesnega prava. Da v tem primeru pridemo do odgovora, je potrebno upoštevati pravila o hierarhiji mednarodnih pravnih aktov, ki urejajo mednarodno kazensko procesno pravo, mednje spadajo tudi ratificirani meddržavni sporazumi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in predhodne in končne določbe pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo isto materijo. Da bi razumeli koncept mednarodne kazenskopravne pomoči, je potrebno predstaviti in opredeliti osnovne pojme, ki se pojavljajo v zvezi z mednarodno kazenskopravno pomočjo in temeljna načela, na katerih osnovni pojmi slonijo. Ta temeljna načela so produkt načel najbolj civiliziranih narodov in imajo dvojno naravo: kot temeljna načela prava Evropske unije in temeljna načela mednarodnega kazenskega procesnega prava. Zato je moje diplomsko delo posvečeno tudi tej temi. Seveda pa mora mednarodna kazenskopravna pomoč slediti svojemu cilju. Ta cilj pa je uspešen pregon čezmejnega kriminala v najboljši možni meri. Zato se postavlja naslednje vprašanje, kateri pravni akti omogočajo boljši kazenski pregon čezmejnega kriminala? Ali so to pravni akti Evropske unije ali ratificirani meddržavni sporazumi med RS in RH? Odgovor na to vprašanje bo potekal sočasno s primerjavo obeh vrst pravnih aktov. Pri pregonu čezmejnega kriminala med posameznima državama pa odigrajo svojo vlogo tudi nacionalni predpisi držav. Ti se uporabljajo takrat, kadar mednarodni pravni akti določene materije ne urejajo . V Republiki Sloveniji je ta predpis Zakon o kazenskem postopku (ZKP) . V Republiki Hrvaški pa je takšen predpis Zakon o međunarodnoj pravnoj pomoći (ZOMPO) . Takšno uporabo imenujemo subsidiarna uporaba nacionalnega predpisa države. --------------------------------------------- 1 Pogodba o pravni pomoči v kazenskih in civilnih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 10/94, Hrvaška; Pogodba o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št.10/94, Hrvaška; Pogodba o izročitvi z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 2/95,Hrvaška. 2 Republika Slovenija je postala članica Evropske unije 1.4.2004, Republika Hrvaška pa je postala članica Evropske unije 1.7.2013. 3 Mednarodna kazenskopravna pomoč se daje po določbah ZKP zgolj, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače (514. člen ZKP). 4 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994. 5 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994.
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, mednarodna kazenskopravna pomoč, mednarodno kazensko procesno pravo, meddržavni sporazum, pravni akti Evropske unije
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 2060; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (780,28 KB)

64.
ZAKONSKA UREDITEV CARINSKE POLITIKE V SLOVENIJI
Aleš Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev carinske politike v Republiki Sloveniji, ki se prepleta z evropskim pravnim redom, kjer osnovna carinska pravila opredeljuje Carinski zakonik Skupnosti. Naloge carinske službe opravlja Carinski urad Republike Slovenije, ki pri svojem delu uporablja tako mednarodno kot nacionalno pravo.
Ključne besede: zakonska ureditev, carinska politika, Republika Slovenija, Evropska Unija, Carinski zakonik Skupnosti, Carinski urad Republike Slovenije, nacionalno pravo, mednarodno pravo, schengensko območje, blagovna menjava, slovensko gospodarstvo, Republika Hrvaška.
Objavljeno: 09.04.2014; Ogledov: 1068; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (741,72 KB)

65.
ANALIZA IN PRIMERJAVA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA IN NJEGOVEGA POSLOVNEGA OKOLJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Suzana Cvetko, 2014, magistrsko delo

Opis: Delovanje gospodarstva je podvrženo trenutnim gospodarskim trendom, ki narekujejo ekspanzivni razvoj socialnega podjetništva. Nepopolno delovanje trga ima med drugim za posledico tudi uveljavljanje netradiconalnih firm, med katere spada socialno podjetništvo, katerega uveljavitev in širjenje je mogoče opaziti predvsem v zadnjem času. Socialno podjetništvo, za razliko od tradicionalnega pojmovanja podjetništva, ki se ukvarja z ozko izpolnitvijo strogih finančnih ciljev, spodbuja logika solidarnosti, ki ustvarja socialno kohezijo in blaginjo. To pa kaže na pomembno vlogo in moč, ki jo ima podjetništvo v sedanji globalni gospodarski krizi. Da bi bolje razumeli pojav socialnih podjetij, je v okviru magistrske naloge opravljena analiza socialnega podjetništva v Sloveniji in na Hrvaškem ter PESTLE analiza teh dveh izbranih okolij. Na podlagi pridobljenih analiziranih podatkov je bila izvedena primerjava o vplivih okolja na pojav socialnega podjetništva v Sloveniji in na Hrvaškem. Z analizo smo ugotavljali razlikovanje socialnega podjetništva v omenjenih državah in njegovega vplivnega okolja. Okolje v Sloveniji ni bolj spodbudno za socialno podjetništvo, kot na Hrvaškem. Glede na analizo je socialno podjetništvo bolj prisotno na Hrvaškem kot v Sloveniji. Z raziskavo ugotavljamo, da je okolje pomemben dejavnik, ki vpliva na nastajanje socialnega podjetništva, vendar pa ni edini. V okolju imajo pomembno vlogo snovalci gospodarskih politik, kar je moč zaznati tudi pri spodbujanju socialnih podjetniških tveganj.
Ključne besede: netradiconalne firme, socialno podjetništvo, analiza socialnega podjetništva, PESTLE analiza okolja, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 11.03.2014; Ogledov: 1523; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (787,44 KB)

66.
PRIMERJAVA VPLIVA KRIZE NA SOCIALNE TRANSFERJE NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI
Barbara Fortner, 2013, diplomsko delo

Opis: Kriza je imela velik vpliv na socialne transferje, saj je vodila k višanju izdatkov in virov financiranja. Gibanje obeh je bilo v Sloveniji in na Hrvaškem podobno, razlika je le v višini, saj ima Hrvaška ves čas nižje izdatke in vire financiranja glede na dosežen BDP v posameznem letu, kot Slovenija. Hkrati z povečevanjem izdatkov in virov financiranja, se v obeh državah povečuje število upravičencev do socialne pomoči. Na prvi pogled bi marsikdo sklepal, da višanje virov in izdatkov vodi v višanje socialne pomoči, vendar temu ni tako. Priča smo velikemu naraščanju upravičencev do socialne pomoči, kar pa kljub naraščanju virov in izdatkov namenjenih za to skupini, ne pomeni višje socialne pomoči. Nasprotno. Priča smo velikemu zmanjšanju socialne pomoči in zaostrovanju pogojev za dodelitev le te. Zaradi tega živi veliko državljanov obeh držav v strahu pred jutrišnjim dnem. Eden izmed zelo pomembnih ciljev vsake države je zagotavljanje in vzpostavljanje »socialne države«, ki ima zelo dobro urejeno področje socialne politike, kar pa v Sloveniji in na Hrvaškem trenutno ne moremo videti. Vzgled so nam lahko skandinavske države, ki so po urejenosti socialne politike na vodilnih mestih.
Ključne besede: Kriza, socialni transferji, viri financiranja socialne zaščite, izdatki za socialno zaščito, brezposelnost, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno: 05.11.2013; Ogledov: 1238; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (869,14 KB)

67.
IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE IN INTERIERJA MANJŠEGA OBJEKTA: ENODRUŽINSKA HIŠA V MEDITERANSKEM STILU - TRADICIONALNA UPORABA KAMNA VPETA V SODOBNO ARHITEKTURO
Nina Lebar, 2013, diplomsko delo

Opis: Človek kamen uporablja že več tisoč let. Od izdelave enostavnega orodja in orožja, do gradnje zatočišč in hiš. Kot naravna danost je namreč dostopen skoraj povsod po svetu. Vendar se kamen kot konstrukcijski material v sodobni arhitekturi le še redko uporablja. Razlogi so predvsem v razvoju sodobnih materialov in standardih, ki se s časom zvišujejo. Kljub temu pa obstaja nekaj izjem, ki dokazujejo, da na kamen ne smemo pozabiti. Diplomsko delo obravnava uporabo kamna kot konstrukcijskega materiala ter kot obloge. Predstavljene so vrste naravnega kamna in njegove značilnosti, tehnike vgradnje ter značilna tipologija kamnitih hiš, ki se pojavlja v Dalmaciji. Na izbrani lokaciji je zasnovana enodružinska hiša, ki izkorišča naravne danosti območja. Zraven arhitekturne zasnove je zasnovana tudi ureditev interierja.
Ključne besede: arhitektura, enodružinska hiša, kamen, mediteranski stil, Hrvaška
Objavljeno: 16.09.2013; Ogledov: 1868; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (9,97 MB)

68.
Sistemske spremembe carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo
Tanja Potočnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Ureditev sistema slovenske carinske službe bo potrebna ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Potrebne bodo prerazporeditve carinskih mejnih uslužbencev na druga delovna mesta in sprememba sistema organizacije carinske službe ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. V okviru projekta reorganizacije carinske službe in spremembe informacijskega sistema smo predpostavili ukrepe za odpravo socialno ekonomskih posledic, ki bodo nastale zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Cilj carinske službe je, da z dnem, ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, nihče od zaposlenih ne ostane brez zaposlitve, ter da se s poenostavitvijo obstoječih informacijskih sistemov in uvedbo novih informacijskih sistemov, ki bodo enotni na celotnem območju skupnosti odpravijo administrativne ovire, uvede še hitrejše carinjenje ter učinkovitejši nadzor nad blagom, ki bo vstopalo in izstopalo iz carinskega območja skupnosti.
Ključne besede: carina, reorganizacija, Evropa, Hrvaška.
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1184; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

69.
Pritožbeni postopek v policiji - primerjava z Republiko Hrvaško in mednarodnimi civilnimi misijami : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Jernej Mustar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja več pogledov na postopek pritožb v Sloveniji. Najprej gre za primerjalni vidik pojasnjevanja pritožbenega postopka. V osnovni premisi namreč pojasnjujemo pritožbeni postopek, ki velja v Sloveniji in ga primerjamo s tistim, ki velja na Hrvaškem in tistim, ki velja v okviru Mednarodnih civilnih misij. V nadaljevanju opisujemo tudi nekatere razlike med slovenskim pritožbenim postopkom, v primerjavi s pritožbenimi postopki v nekaterih državah Evropske unije. To so Velika Britanija – Wales, Nizozemska, Finska in Madžarska. Nadalje, je v diplomskem delu v manjši meri opisan tudi izkustveni vidik. Okvir navedenemu predstavljajo zakonske in podzakonske določbe postopka pritožb. Slednje smo ovrednotili z zgodovinskimi spoznanji oziroma z zgodovinskim vidikom. Uvodoma smo namreč analizirali spremembe zakonodaje in izpostavili najpomembnejše mejnike v razvoju opisanega področja. V diplomskem delu je zajet tudi statistično analitični vidik, ki pokaže trend manjšanja števila pritožb. Zakaj je tako razpravljamo v diplomskem delu. Pritožbeni postopek v Sloveniji je poln nedorečenosti, ki jih občutijo policisti. In če policisti izvajajo zakonite postopke nad osebami, ki jim je primarni cilj, da bi se izognili kazni, pritožba postane, vsaj dolgoročno, vrsta prisile nad uslužbencem. V tem delu smo upoštevali tudi simbolični vidik moči, ki ga ima lahko policijska uniforma. Namen diplomskega dela je bil prikazati različne vidike reševanja pritožb v Sloveniji in poudariti del postopka, ki je bil v znanstvenih krogih spregledan, izpuščen. Če torej statistični podatki pokažejo zmanjšanje števila pritožb in hkrati večjo utemeljenost, kaj to pomeni za policiste. Pritožbe so pogosto utemeljene po mnenju laikov, ki sestavljajo senat.
Ključne besede: policija, policijsko delo, pritožbeni postopki, primerjave, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno: 19.06.2013; Ogledov: 1150; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (522,56 KB)

70.
ZAPOSLOVANJE INVALIDOV PO SPREMEMBAH ZAKONA O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV
Borut Sever, 2013, diplomsko delo

Opis: Invalidi pomenijo okoli deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Ta delež med Slovenci pomeni približno osem odstotkov prebivalstva. Ker je med invalidi bistveno višja brezposelnost kot med preostalimi prebivalci, sta za to populacijo potrebni posebna regulacija in sistemska ureditev zaposlovanja. Namen diplomskega dela je prikazati sistem zaposlovanja invalidnih oseb, s poudarkom na spremembah, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, skupaj s samo definicijo invalidnosti, razvojem zakonodaje na tem področju in primerjavo z ureditvijo v drugih državah. Slovenska zakonodaja tako v zadnjih letih pri vzpostavljanju sistema zaposlovanja invalidov sledi sodobnim evropskim smernicam in rešitvam. Namen dela je tudi razmisliti o tem, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti zdajšnjega sistema, ki ureja in spodbuja zaposlovanje invalidov.
Ključne besede: invalid, zaposlovanje, delavec, delodajalec, zakonodaja, viri, Slovenija, Evropska unija, Avstrija, Hrvaška, Irska
Objavljeno: 16.04.2013; Ogledov: 1569; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (548,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici