| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 99
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Neposredne tuje naložbe Slovenije na Hrvaškem in v Srbiji
Iztok Kiseljak, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetja, ki poslujejo na majhnih trgih, kot je slovenski in stremijo k dolgoročni rasti in razvoju, ki sta pogojena z znanjem, motivacijo in kapitalom, morajo poslovati preko svojih meja, se internacionalizirati. Ko se veča obseg mednarodnih transakcij kapitala, produktov in storitev ter se meje krhajo in izginjajo, vidimo zametke skupnega, enega, svetovnega, globalnega trga. Vsako podjetje mora pred vstopom na tuji trg proučiti možnosti ter tveganja in ugotoviti realnost pričakovanj. Na teh trgih je prisotna večja konkurenca, predvsem s strani večjih multinacionalk, ki obvladujejo vedno večji tržni delež. Slovenska podjetja, ki se odločajo za poslovanje na tujem, se soočajo s temi tokovi in jih skušajo obdržati znotraj svojega vplivnega območja. V časih Jugoslavije je obstajal en skupni trg, ki je po njenem razpadu za nas postal tuji trg. Po stabilizaciji političnih razmer so se spet začele tkati skrhane vezi in vlaganja na trga Hrvaške in Srbije so se spet vzpostavila. Na podlagi ugotovljenih podatkov lahko rečemo, da so bile slovenske NTI na Hrvaško in v Srbijo v porastu vse do leta 2008, ko je svetovno gospodarstvo zaznamovala svetovna gospodarska kriza. Po tem letu je zaznati manjši, a nikakor drastičen upad slovenskih NTI na obeh trgih. Slovenija več vlaga na Hrvaško kot v Srbijo, saj se je Srbija kasneje ločila od totalitarnega režima. V prizadevanjih k približevanju evropskim integracijam obe državi sproščata državne omejitve ter administrativne ovire in postajata atraktivni lokaciji tako za slovenske investitorje kot za investitorje iz ostalih držav. Obe državi predstavljata potencial za vlaganje, Hrvaška predvsem v turizem, Srbija pa v infrastrukturo in industrijo. Obe ostajata dve največji gostiteljici slovenskih investicij v tujini in verjetno bosta zaradi svojih prednosti, ki izvirajo iz zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih podobnosti, še dolgo ti dve poziciji tudi zadržali.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, Slovenija, Hrvaška, Srbija
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 812; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

42.
ANALIZA PRIVLAČNOSTI HRVAŠKEGA POSLOVNEGA OKOLJA ZA LEPOSLOVNO KNJIŽNO DELO [PSI]
Kaja Germ, 2016, diplomsko delo

Opis: Knjiga [psi], ki je nastala pod okriljem podjetja DCC marketing d.o.o., je v Sloveniji dosegla velik prodajni uspeh. V želji, da bi podaljšali življenjski cikel izdelka, ki se mu v Sloveniji izteka, se je podjetje odločilo za prodajo knjige v tujini. Najbolj zanimiv trg za internacionalizacijo bi za podjetje bil hrvaški trg. V diplomski nalogi smo ugotavljali ali je hrvaško poslovno okolje privlačno za leposlovno knjižno delo [psi]. V ta namen smo analizirali politično, ekonomsko, družbeno-kulturno, pravno in tržno okolje Hrvaške, proučili motive podjetja DCC marketing d.o.o. za internacionalizacijo ter naredili SWOT analizo podjetja. Podrobneje smo tudi predstavili podjetje DCC marketing d.o.o. in knjigo [psi]. Na podlagi celotne analize smo ugotovili, da hrvaški trg za leposlovno knjižno delo [psi] ni privlačen. Bralna kultura Hrvatov je namreč nizka, prav tako tudi njihova kupna moč, prodaja knjig na hrvaškem trgu pa ni med najdonosnejšimi dejavnostmi v državi. Zato dvomimo, da bi podjetje DCC marketing d.o.o. s knjigo [psi] ponovilo prodajni uspeh na slovenskem trgu.
Ključne besede: mednarodno poslovno okolje, analiza trga, SWOT analiza, knjižni trg, Hrvaška.
Objavljeno: 17.06.2016; Ogledov: 718; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (765,63 KB)

43.
Stališča slovenskih in hrvaških učiteljev o razlikah med kurikularnimi matematičnimi vsebinami v obeh izobraževalnih sistemih
Mateja Sabo, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšne so kurikularne razlike v osnovnih in srednjih šolah med sosednjima državama, tj. Slovenijo in Hrvaško, s poudarkom na predmetu matematike. Že ime magistrskega dela napoveduje, da smo se osredotočili na stališča in mišljenja tistih, ki so neposredno vključeni v izobraževalni proces, to so seveda učitelji. Osredotočili smo se na predmet matematike in tako tudi na učitelje oz. profesorje matematike. Zanimala so nas njihovastališča in mnenja glede matematičnih učnih načrtov v posamezni državi. Primerjali smo potek izobraževanja v obeh državah s poudarkom na matematiki, in sicerv predšolskemin osnovnošolskem izobraževanju, v gimnazijahin vse do študija. matematike. Posebno pozornost smo namenili učnim načrtom iz matematike v osnovnih šolah in gimnazijah; podrobno smo jih primerjali in prikazali razlike, ki so se pojavile med njima. Primerjali smo tudi uspehe držav na najbolj znanih matematičnih tekmovanjih, kot je recimo matematična olimpijada.Da smo ugotovili, kakšno je stališče osnovno- in srednješolskih učiteljev glede matematičnih učnih načrtov bodisi v Sloveniji bodisi na Hrvaškem, smo izvedli anketo. Pridobljene rezultate smo primerjali ter prišli do nekaterih zelo zanimivih ugotovitev.V empiričnem delu magistrskega dela smo natančno opisali te ugotovitve, kot npr. da so hrvaški učitelji bolj zainteresirani za spremembe matematičnih učnih načrtov kot pa njihovi stanovski kolegi v Sloveniji. Zanimiva je bila ugotovitev, da so slovenski učitelji mnenja, da je težavnost matematike v osnovnih šolah precej zahtevna, nasprotnega mnenja pa so učitelji na Hrvaškem. Prav tako so slovenski učitelji imeli precej več komentarjev in predlogov, kako bi lahko izboljšali matematične učne načrte.
Ključne besede: matematika, izobraževanje, šolski sistemi, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 494; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (607,25 KB)

44.
PRIMERJAVA OSEBNEGA STEČAJA IN STEČAJA PRAVNE OSEBE
Sara Kerstein, 2016, diplomsko delo

Opis: Stečajni postopek oziroma stečaj je prenehanje prezadolženega oziroma plačilno nesposobnega dolžnika, ki je namenjen hkratnemu in sorazmernemu poplačilu upnikov. Diplomska naloga se osredotoča na osebni stečaj in stečaj nad pravno osebo. Naloga obravnava kvalitativne razlike med obema stečajema v povezavi s fazami stečajnega postopka, stečajno maso, stroški, pravicami in trajanjem. V nadaljevanju se osredotoča na kvantitativen vidik obeh stečajev, pri čemer izpostavlja statistične podatke med leti 2009 in 2015. Oba vidika sta prav tako predstavljena za primer Hrvaške in primerjana s Slovenijo. Glavne razlike med obema stečajema se kažejo v odpustu obveznosti, prenehanju subjektov in zakonski omejitvi trajanja stečaja. Generalno gledano se število obeh stečajev povečuje, s to razliko, da trend osebnega stečaja narašča eksponentno, medtem ko trend stečaja nad pravno osebo, linearno. Primerjava Slovenije s Hrvaško pokaže, da je v splošnem trajanje obeh stečajev na Hrvaškem krajše, kot posledica proceduralnih razlik. Pomembnejše razlike se kažejo v začetni fazi postopka stečaja, njegovih organih in preizkusnem obdobju pri osebnem stečaju.
Ključne besede: osebni stečaj, stečaj nad pravno osebo, stečajni upravitelj, insolvenčno pravo, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 1282; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (815,26 KB)

45.
Primerjalna analiza gasilstva v nekaterih državah, nekdanjih republikah bivše Jugoslavije
David Pečavar, 2015, diplomsko delo

Opis: Države na območju nekdanje Jugoslavije so pred razpadom skupne države imele z zakonodajo urejena različna področja, s tem pa tudi gasilstvo, na katerega smo se v diplomskem delu osredotočili. Po razpadu Jugoslavije so samostojne države, nastale na tem območju, začele urejati področje požarne varnosti s svojimi predpisi. Gasilstvo je ostalo javna služba v državnem interesu, ki temelji na prostovoljstvu in poklicnem udejstvovanju. Države se tudi danes zavzemajo za stalni razvoj gasilstva, ki bi v čim večji meri sledil najrazvitejšim državam na tem področju, vendar pa je današnje stanje gasilstva v državah bivše Jugoslavije različno razvito. K temu je prispevala različna pravna ureditev tega področja, kot tudi organizacija gasilstva. V obravnavanih državah se razvoju gasilstva namreč namenja različna pozornost, to pa se odraža tudi v ureditvi, tehnični opremljenosti ter zmožnosti enot za čim hitrejše in uspešno posredovanje ob nesrečah. V osnovi pa je gasilstvo v vseh državah ostala služba usposobljena in opremljena za gašenje požarov, tehnično reševanje in izvajanje ostalih specifičnih nalog na področju varovanja blaginje prebivalstva. Boljši razvoj in organizacijo gasilstva lahko zasledimo v državah, ki so še pred obstojem Jugoslavije pripadale Avstro-Ogrski monarhiji, saj je bilo za takratne razmere v omenjeni državi gasilstvo zelo napredno. Posledice te prednosti so se kazale že v času obstoja Jugoslavije, opazne pa so tudi danes. Boljše stanje v organizaciji gasilstva tako pomeni tudi sodobnejšo opremljenost in usposobljenost gasilskega kadra, saj so pogoji za doseganje teh dejavnikov boljši, ti dejavniki pa vplivajo na hitrejše, varnejše in učinkovitejše posredovanje ob nesrečah, v katerih sodelujejo gasilske enote.
Ključne besede: gasilstvo, organiziranost, gasilci, poklicno gasilstvo, prostovoljno gasilstvo, primerjave, analize, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.01.2016; Ogledov: 654; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (637,87 KB)

46.
47.
HRVAŠKA POLITIČNA EMIGRACIJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Luka Kosi, 2015, magistrsko delo

Opis: Med letoma 1946 in 1991 je okoli 350.000 Hrvatov emigriralo v zahodne in čezoceanske države, bodisi iz ekonomskih ali političnih razlogov. Organizacije hrvaške politične emigracije na zahodu po drugi svetovni vojni bi lahko razdelili na legalne, pollegalne in nelegalne. Tiste, ki so se pri svojem delovanju posluževale teroristično-diverzantskih akcij, so načeloma bile nelegalne, vendar včasih le pogojno, saj je ta nelegalnost služila zgolj kot obramba pred morebitno jugoslovansko intervencijo pri tamkajšnjih oblasteh. Osnovna značilnost vseh emigrantskih organizacij je bil nacionalizem in šovinizem. Ker pa so bili emigranti različnih miselnosti in političnih prepričanj, je za hrvaško politično emigracijo bila značilna razdvojenost. Ta nasprotja so emigraciji preprečila vse napore, da bi se uspešno povezala pod eno zastavo oz. organizacijo. Emigrantske organizacije so se razlikovale po načinu delovanja, številčnosti in organiziranosti. Nekatere organizacije so se za dosego svojih ciljev posluževale predvsem propagande, druge so edino sredstvo za dosego ciljev videle v terorističnih in diverzantskih akcijah. Glavni cilj hrvaške politične emigracije je bila samostojna hrvaška država, pri čemer se je velik del opiral na ustaštvo. Jugoslovanske varnostnoobveščevalne službe so hrvaško politično emigracijo bolj ali manj uspešno nadzirale. Pri tem so se posluževale različnih prijemov. Najpogostejše je bilo delo s t.i. sodelavci ali agenti pod krinko, ki so se uspešno prikradli med predstavnike emigracije. Tako je varnostnoobveščevalna služba vnašala nemir in razdor znotraj emigrantskih vrst. Ko pa so bili izčrpani vsi koraki, je preostala le še ena možnost: ugrabitev ali atentat.
Ključne besede: hrvaška politična emigracija, ustaštvo, UDBA, terorizem, diverzije, propaganda, atentati.
Objavljeno: 12.11.2015; Ogledov: 1133; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

48.
Komparativna analiza organizacijske ureditve policije v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški
Nejc Kranjec, 2015, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu sta v organizacijskem smislu opisani dve policiji in sicer slovenska in hrvaška. V nalogi so opisani zgodovinski mejniki obeh policij, njihova organiziranost, naloge, zakonske opredelitve itd. Cilj tega zaključnega dela je ugotoviti razlike v organizacijski strukturi obeh policij na splošno in na področju informacijske varnosti, na koncu je napisana še analiza ugotovitev.
Ključne besede: policija, organiziranost, pravna ureditev, primerjave, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 902; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

49.
Mejna problematika Slovenija - Hrvaška
Rok Setnikar, 2015, diplomsko delo

Opis: V Jadranskem morju in med kopnimi ozemlji novonastalih držav po razpadu nekdanje Jugoslavije smo vse od razglasitve samostojnosti priče zanimivem pojavu. Nobena od novonastalih držav (nekdanjih republik zvezne države) s svojimi sosedi še ni pogodbeno rešila svojih mejnih in delimitacijskih sporov tako na kopnem kot na morju. Celo več, nekatere novonastale države so se od leta 1991 naprej večkrat enostransko odločale za razglasitev določenih delov ozemlja ali morskega prostora kot svojega ozemlja, zavedajoč se, da ta ozemlja in enotni Jadranski morski prostor še niso mednarodnopravno razdeljena z dvostranskimi mejnimi pogodbami. Opisali smo najnovejša prizadevanja nekaterih evropskih regij za samostojnost ali večjo avtonomijo, kot jo imajo danes v nacionalnih državah in nekoliko širši pogled na risanje novih mejnih zemljevidov na območjih z veliko nerešenimi ozemeljskimi vprašanji, s katerimi širše območje sveta vstopa v nemiren čas, v katerem je težko doseči mednarodno soglasje. Taka stališča in enostranska dejanja nekaterih novonastalih držav v odnosu do svojih sosed so v zadnjih 23 letih prinašala vrsto mejnih in delimitacijskih sporov tako na kopnem kot na morju ter vrsto medsebojnih političnih zaostritev in soobtoževanj, pogajanj, številne poskuse sklepanja meddržavnih sporazumov, posredovanja vidnih svetovnih političnih osebnosti in uradnih organov EU, vendar niso prinesla uspeha v smislu sklenitve dvostranskega sporazuma o meji. V tem primežu neuspešnih dogovarjanj in stalnih mejnih incidentov sta se znašli tudi obe novonastali državi na tleh nekdanje Jugoslavije: Slovenija in Hrvaška. Slednja poleg nerešene meje s Slovenijo nima rešenega nobenega spornega mejnega vprašanja, prav tako tudi ne s Srbijo na kopnem in na Donavi, ne z Bosno in Hercegovino na kopnem in na morju in ne s Črno goro na morskem delu. Ti nerešeni mejni spori očitno niso bili dovolj trden razlog za nesprejem Hrvaške kot osemindvajsete članice v Evropsko unijo v letu 2013. Eden izmed posrednih pogojev za sprejem v povezano družino evropskih narodov je bila tudi zahteva za ureditev mejnega vprašanja z Republiko Slovenijo, kot polnopravno članico EU. Tako je bil proces reševanja nerešene državne meje med državama ponovno odprt v letu 2009 s posredovanjem komisarja za širitev EU Ollija Rehna, ki je rezultiral Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisan v Stockholmu, s katerim sta državi mejni spor na kopnem in delimitacijski spor na morju prepustili ad-hoc mednarodnemu arbitražnemu sodišču, ki bo v naslednjih letih z obvezujočo razsodbo rešil dolgotrajni spor med državama. V diplomski nalogi smo podrobno predstavili točke nesoglasja na kopnem in na morju, zahteve in pričakovanja Slovenije v tem arbitražnem postopku ter pravne posledice arbitražne razsodbe. Omenili smo tudi nekaj mednarodnih razsodb v mejnih in delimitacijskih sporih, ki so podobne mejnemu sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Ključne besede: mednarodno pravo, državne meje, pomorsko mednarodno pravo, morski prostor, arbitraža, arbitražno sodišče, arbitražni sporazum, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 1298; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

50.
EVIDENTIRANJE IN OBDAVČEVANJE NEPREMIČNIN
Nada Feuš, 2014, diplomsko delo

Opis: Kar nekaj davkov je, s katerimi so v Sloveniji obdavčene nepremičnine, prihaja pa tudi nov davek na nepremičnine, ki bo zamenjal sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, in davek od premoţenja. Predhodno je bilo treba zbrati vse podatke o nepremičninah, ki jih hrani geodetska uprava, in podatke, ki so bili dobljeni s popisom nepremičnin. Vse skupaj je bilo potrebno za pripravo projekta mnoţičnega vrednotenja nepremičnin, po katerem smo dobili vrednost posamezne nepremičnine, kar bo osnova za novi davek. Diplomsko delo smo začeli s podrobnim opisom vrednotenja nepremičnin, kako in na podlagi katerega zakona je potekalo, in rezultate, ki jih je vrednotenje nepremičnin prineslo. Nadaljevali smo z evidentiranjem nepremičnin pri nas, omenili pristojne inštitucije in podrobno opisali vpis nepremičnine, vpis stavbe, vpis nepremičnine pod stavbo. Poglavje o evidentiranju nepremičnin smo sklenili s postopkom vpisa etaţne lastnine. Zadnje poglavje smo namenili davčnemu sistemu pri nas in pojasnili vrste davkov, ki so pomembni za obdavčitev nepremičnin. Skozi celotno diplomsko delo smo primerjali našo ureditev evidentiranja in obdavčevanja nepremičnin z ureditvijo na Hrvaškem.
Ključne besede: register nepremičnin, zemljiška knjiga, mnoţično vrednotenje nepremičnin, davek na nepremičnine, davek na dediščine in darila, Republika Hrvaška.
Objavljeno: 04.08.2015; Ogledov: 1261; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (879,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici