| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Analiza pravnomočne sodne razsodbe v aferi "Spice"
Matija Mudri, 2018, magistrsko delo

Opis: V policijskem poklicu je srečevanje s kaznivimi dejanji vsakodnevni pojav. Kazniva dejanja se razlikujejo po svojih lastnostih, načinu povzročitve in škodi, ki ob njih nastane. Državne organizacije z zakonodajo opredelijo, katera dejanja so kazniva dejanja in na ta način opozorijo prebivalstvo, da navedena dejanja niso v skladu z zakonom in da so v primeru kršenja teh zakonov predvidene sankcije. Namen je preventivno preprečevanje postopanja, s katerim bi kršili zakonodajo, po drugi strani pa se represivno kaznuje tiste, ki kaznivo dejanje vendarle storijo. Kot smo navedli, se kljub preventivnim ukrepom, da bi se preprečilo čim več kaznivih dejanj, ta še vedno dogajajo in število določenih dejanj se celo povečuje, zato je tudi policija kot eden izmed organov, ki je zadolžen za postopanje v takšnih primerih, pripravljena na nove oblike kriminala. Kljub temu da je mnenje večine, da je boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu v rokah policije, pa obstajajo tudi drugi državni organi, ki so zadolženi in odgovorni za njegovo preprečevanje. Oblast v demokratičnih državah je razdeljena na sodno, zakonodajno in izvršno in le z vztrajnostjo ter dobro povezanostjo delovanja med organi samimi lahko uspe boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, odkrivanje, preprečevanje, Hrvaška, magistrska dela
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 370; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

12.
Primerjava razvoja zasebnega katoliškega šolstva v Sloveniji in na Hrvaškem
Saša Zver, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o zasebnem katoliškem šolstvu od začetkov do danes. Poseben poudarek je na zasebnemu katoliškemu šolstvu v Sloveniji in na Hrvaškem. Prikazan je razvoj šolstva v povezavi z Rimskokatoliško cerkvijo, kar je postavilo temelje za zasebno katoliško šolstvo. Obravnavana snov je dopolnjena z zgodovinskimi orisi obdobij in prikazi pomembnih političnih dogodkov v obeh državah. Poudarek je na političnih okoliščinah v zadnji skupni državi, saj je to obdobje za zasebno katoliško šolstvo predstavljalo prenehanje delovanja. Delo prikazuje podobnosti in razlike katoliškega šolstva v Sloveniji in na Hrvaškem. Vsako obdobje je podkrepljeno z različnimi zakonskimi pravili, ki so se dotikali zasebnega šolstva. Cilj magistrskega dela je napisati pregledno zgodovino zasebnega katoliškega šolstva z dodanim opisom situacije na tem področju danes. Dopolnitev k magistrskemu delu predstavlja tudi prikaz verskega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem ter ključne razlike v obeh državah. Vse to je umeščeno tudi v kontekst odnosov slovenskih in hrvaških duhovnikov med obema vojnama, pa tudi odnosov med državama danes.
Ključne besede: šolstvo, katoliško šolstvo, zasebno šolstvo, Slovenija, Hrvaška, Rimskokatoliška cerkev, komunistična oblast, verski pouk
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 373; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

13.
Pravna ureditev orožja v Republiki Sloveniji in primerjalnopravno v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški
Martin Muženič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev osebnega oziroma civilnega orožja v izbranih primerjalnih modelih, to je v Republiki Sloveniji, Republiki Italiji in Republiki Hrvaški. Predstavljeni bodo temeljni orožni predpisi primerjanih oziroma obravnavanih držav in temeljni regionalni pravni viri (orožna zakonodaja, sprejeta v okviru Evropske unije), ki se nanašajo na področje orožja. Osrednji namen magistrskega dela je bralcu prikazati pogoje, ki jih morajo posamezniki izpolnjevati, da jim pristojni organi v obravnavanih pravnih sistemih lahko izdajo zahtevane orožne listine, na podlagi katerih so nato upravičeni do posesti strelnega orožja. Primerjalnopravna analiza obravnavanih pravnih sistemov poskuša posebej predstaviti zlasti pristojne organe, pooblaščene za odločanje v postopkih z orožjem, pravno ureditev lovskega, športnega in varnostnega orožja, nato še postopek v zvezi s podarjenim oziroma podedovanim orožjem, področje zbiranja orožja in končno način urejanja področja orožja, ki ga imajo v posesti zasebne varnostne službe. V zadnjem delu magistrskega dela so prikazani ključni predpisi Evropske unije na področju orožnega prava, ki določajo minimalne skupne pogoje za nabavo, posest in nošenje orožja, minimalno harmonizacijo in določene tehnične aspekte orožnega prava.
Ključne besede: orožje, civilno orožje, pravna ureditev, primerjalno pravo, Slovenija, Italija, Hrvaška, magistrska dela
Objavljeno: 09.05.2018; Ogledov: 615; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (842,95 KB)

14.
Kritika modernizma pri Nikoli Šopu in Gregorju Strniši skozi prizmo perenialistične šole
Eva Premk Bogataj, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja teoretsko osnovo civilizacije stroja Nikole Šopa in logike štacunarstva Gregorja Strniše, pri čemer uporablja aparat perenialistične šole (René Guénon, Ananda Coomaraswamy, Frithjof Schuon in Seyyed Hossein Nasr). Radikalna kritika paradigme, ki se kaže v individualizmu, racionalizmu, empirizmu, skepticizmu, naturalizmu, ignoranci do metafizičnih principov in preziru tradicionalnih znanj ter zasužnjevanju človeka z lastnimi čuti itn., se ujema s paradigmo modernizma, kot jo razume perenialistična šola, in je nasprotje, deviacija tradicionalizma, ki varuje tradicijo, simbol pa razume kot pomemben način prenosa tradicionalnih znanj in sporočil. V članku so predstavljeni odlomki iz poezije, dram Driada, Samorog in Ljudožerci, Šopove poezije in drame Tajanstvena prela. Poleg kritike modernizma so predstavljene tudi značilnosti tradicionalizma: pojavnost metafizične transparentnosti fenomenov in transmutacijo stvari v odlomkih literarnih besedil.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenska dramatika, modernizem, tradicionalizem, perenialistična šola, hrvaška književnost, hrvaška poezija, hrvaška dramatika
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 343; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (482,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
Brezmejno madžarsko jezikoslovje
Anna Kolláth, 2017, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, madžarski jezik, madžarščina, manjšine, Hrvaška
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 446; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (373,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Fonološki opis govora grada Gerovo (prema zapisu Božidara Finke)
Januška Gostenčnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Fonološki opis govora kraja Gerovo V pričujočem prispevku je prikazan govor kraja Gerovo v Gorskem kotarju v Republiki Hrvaški v obliki fonološkega opisa. Opis sloni na gradivu, ki ga je zbral Božidar Finka leta 1966 za tedanji Srpsko-hrvatski dijalektološki atlas. Vendar pa v nekaterih primerih ni bilo mogoče z gotovostjo vzpostaviti sistema. Zato je gradivo dopolnjeno z gradivom, ki je bilo zbrano z lastnim terenskim delom v kraju Gerovo. Govor hrvaška dialektologija tradicionalno uvršča med kajkavske govore hrvaškega jezika, vendar pa ta ne izkazuje kajkavskih definicijskih lastnosti, temveč slovenske. Zato se v opisu izhaja iz izhodiščno splošnoslovenskega fonološkega sistema.
Ključne besede: hrvaščina, fonološki opisi, Gerovo, Gorski kotar, Hrvaška, goransko narečje, kajkavsko narečje, prozodija, hrvaška narečja
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 940; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (558,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
A közelmúlt magyar irodalmi kroatisztikája
Orsolya Kálecz-Simon, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Madžarska literarna kroatistika v bližnji preteklosti Pričujoča študija podaja pregled razvoja madžarske literarne kroatistike v času po spremembi političnega sistema. Po predstavitvi novih izzivov, ki so se pojavili v 90-ih letih 20. stoletja, bodo skicirani portreti najpomembnejših osebnosti madžarske kroatistike, in sicer s kritično predstavitvijo njihovih glavnih del, ciljev ter metodoloških sredstev.
Ključne besede: Madžarska, kroatistika, hrvaška književnost
Objavljeno: 12.02.2018; Ogledov: 368; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (389,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Lukács István: A passióhagyomány a Horvát irodalomban ...
István Vig, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: István Lukács, A passióhagyomány a Horvát irodalomban, ocene in poročila, hrvaška književnost
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 243; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (319,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Egzistencijalistički nadahnuta lirika u Hrvatskoj, Sloveniji i Mađarskoj
Orsolya Kálecz-Simon, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Eksistencialno navdihnjena lirika na Hrvaškem, v Sloveniji in na Madžarskem V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je v srednjeevropskem pesništvu pojavila zelo močna literarna smer, ki je črpala iz različnih literarnih in filozofskih pogledov Camusa, Sartra in drugih. Medtem ko so zahodni eksistencialisti poudarjali pomen družbene angažiranosti, so se njihovi vzhodni kolegi osredotočali predvsem na ontološka vprašanja in stremeli po literarnem okolju brez vplivov ideologij. Razprava predstavlja liriko treh pesnikov – Edvarda Kocbeka (Slovenija), Slavka Mihalića (Hrvaška) in Jánosa Pilinszkyja (Madžarska) – ter izpostavlja njihove stične točke: ontološko-individualistične teme, izoliranost lirskega subjekta, predmetnost in težnja po depersonalizaciji, svobodni verz ter pesniški jezik, podoben živemu jeziku.
Ključne besede: književnost, poezija, lirika, eksistencializem, Hrvaška, Slovenija, Madžarska
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 397; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (328,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
ANTIČNI GRKI NA OBMOČJU DANAŠNJE REPUBLIKE HRVAŠKE
Petra Janežič, 2016, magistrsko delo

Opis: Že pred dobo velike kolonizacije med 8. in 6. stoletjem pr. Kr., ko so antični Grki ustanovili prvo kolonijo Kórkyro Melaino (Korkiro Melajno) na tleh današnje Republike Hrvaške, so Grki prihajali v stik s prebivalci te dežele, kar dokazujejo sicer skromne najdbe iz mikenske dobe. Na celotnem ozemlju vzhodnega Jadrana je živelo staroselsko ljudstvo – Iliri, s katerimi so Grki že takrat vzpostavili trgovinsko izmenjavo. Ponovni in intenzivnejši stiki Grkov s hrvaškim ozemljem so se zgodili v dobi »sekundarne grške kolonizacije« ob koncu 4. st. pr. Kr., ko so Grki kolonizirali otoke v Dalmaciji. Ustanovili so nekaj kolonij, naselij in svetišč. Med kolonijami so najpomembnejše Isa, Faros, Tragurij, Epetij, Herakleja in nepoznana kolonija v Lumbardi na Korčuli. Iz zadnjega kraja izvira tudi najstarejši dokument, Lumbardska psefizma, o razdelitvi zemlje na Hrvaškem. Da so se grški pomorščaki počutili varneje pri ponovnem odkrivanju nekoč že poznanega dela sveta, so antični pisci v to območje locirali številne legende in mite. Iz 4. st. pr. Kr. izvira tudi najstarejšo ohranjeno besedilo Períplous (Plovba), ki opisuje hrvaško obalo. Grke je pot zanesla tudi v hrvaško Istro, kjer so predvsem v kraju Nezakcij odkrili raznovrstni arheološki material, ki dokazuje grško prisotnost na tem območju. V teku osvanjanja novih ozemlj so si Grki podredili tam živeče Ilire in v kolonijah vzpostavili enak način življenja kot v matični deželi. Med Grki in Iliri je prišlo tudi do prvega oboroženega spopada na hrvaških tleh, in sicer na otoku Hvaru ob ustanovitvi kolonije Faros leta 385./4 pr. Kr. Na območjih nekdanjih kolonij so arheologi našli številni arheološki material, od keramike, novcev, napisov, orodij, nakita, ostankov obzidij, svetišč, zemljiške parcelacije, kar nam omogoča rekonstrukcijo takratnega načina življenja na Hrvaškem.
Ključne besede: antični Grki, kolonizacija, Hrvaška, Iliri, Issa, Pharos, Kórkyro Melaina, Palagruža, Lumbardska psefizma.
Objavljeno: 01.02.2018; Ogledov: 849; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici