| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji in na Hrvaškem
Lucija Petkovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje.
Ključne besede: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora.
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (613,70 KB)

2.
Energetska in aplikativna analiza uporabe vodika v cestnem prometu Republike Hrvaške
Franco Krog, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo izračunali potrebe po vodiku, če bi ta poganjal ves promet na Hrvaškem. Na več načinov bomo določali potrebno količino vodika, kratko bomo opisali avtomobile na gorivne celice in za koliko bi se zmanjšale količine izpušnih plinov pri rabi vodika. Pojasnili bomo načine pridobitve vodika, njegovega transporta in kolikšni bi bili stroški nakupa. Na koncu bomo primerjali rezultate in podali zaključek.
Ključne besede: vodik, vodikove tehnologije, pridobitev vodika, Hrvaška, promet
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 152; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
Nadzor in sankcioniranje prekrškov v zvezi z orožjem v Republiki Sloveniji - študije primerov in predlogi za prihodnjo ureditev
Martin Muženič, Bojan Tičar, 2020, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek je namenjen predvsem strokovnemu bralcu, ki ga naslovna tematika zanima. Bralec se lahko seznani, kako deluje slovenski pravni red na področju prekrškovne ureditve orožja v Sloveniji in primerjalno v direktivah Evropske unije (EU). Uporabnost prispevka je v nekaterih predlogih za dopolnitev in izboljšave slovenske zakonodaje o orožju. Metode: Članek temelji na deskriptivni in analitični metodi ter jezikovni razlagi relevantnih predpisov Republike Slovenije in predpisov EU. Avtorja od pravnih metod uporabljata jezikovno in teleološko metodo pri opredeljevanju ratia legis predpisov ter primerjalno metodo pri komparaciji slovenske in tuje ureditve. Prikazana je ureditev v Sloveniji, Italiji in Hrvaški skozi prizmo ureditve EU. Ugotovitve: Že od nekdaj velja, da je urejanje pravic in obveznosti v zvezi z orožjem izredno občutljivo področje. Razširjeno je namreč stališče, da je orožje že po svoji naravi nevarna stvar, ki lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda. Prav varovanje teh vrednot pa je osnovni namen Zakona o orožju. Slednji sicer temelji na »Direktivi Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS)« (1991) in njenih kasnejših spremembah. Namen direktive je vzpostaviti kar se da poenoteno orožno zakonodajo držav članic EU. Omejitve/uporabnost raziskave V prispevku so tako predstavljene kršitve orožne zakonodaje (imamo le en zakon s podzakonskimi predpisi) in oblike formalnega institucionaliziranega nadzora, v smislu obravnave (pristojnih organov) in sankcioniranja kršitev v zvezi z orožjem. S predstavitvijo primerov iz sodne prakse avtorja v prispevku prikažeta dejansko, življenjsko obravnavo prepovedanih ravnanj na področju orožja. Navkljub prej omenjeni direktivi so razlike med državami članicami EU glede pravne ureditve materije orožja še vedno precejšnje. To osvetljuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve orožja ter nadzora in sankcioniranja prekrškov v zvezi z orožjem v naših sosednjih državah, tj. v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški. Praktična uporabnost: Prispevek je praktično uporaben za strokovne bralce kot tudi za študente Fakultete za varnostne vede na podiplomskem in doktorskem študiju. Opredelitve kategorialnega aparata prekrškovnega prava o orožju so korektne in sodobne, zato prispevajo k večanju znanja na tem področju. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je pregledni znanstveni članek, zato je njegova izvirnost omejena. Avtorja na novo ne postavljata znanstvenih spoznanj, pač pa povzemata in primerjalno opredeljujeta tisto, kar je že urejeno. Izvirna vrednost prispevka je v tem, da avtorja postavljata pojme v berljiv in lahko razumljiv kontekst, ki si jih bo bralec zapomnil.
Ključne besede: nadzor nad orožjem, prekrški, primerjalnopravna ureditev, Slovenija, Italija, Hrvaška
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 184; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Rimsko osvajanje današnje hrvaške obale in vprašanje rimskega imperializma
Petra Popović, 2020, magistrsko delo

Opis: Rimska vojska, ki je Ilire prvič napadla leta 229 pr.n.št., najprej ni uresničevala imperialističnih želja rimske države. Antični pisci in sodobni avtorji so navajali različne razloge za rimske posege na vzhodno jadransko obalo, kljub temu pa jim je skupno, da nihče ni navedel, da bi imela rimska država pred Avgustom namen osvojiti to ozemlje. Do Avgustovega obdobja so izvajali napade, ki so jih nekateri antični pisci označili tudi kot del pravične vojne, saj naj bi bili pred tem Rimljani utrpeli škodo od ilirskega prebivalstva. Nikakor pa pred tem naj ne bi šlo za načrtno osvajanje ozemlja, torej za imperializem. Rimljani so v teku svojega prodiranja na tem območju izvajali romanizacijo, ki je bila vidna na številnih področjih.
Ključne besede: Imperializem, Dalmacija, Istra, pirati, romanizacija, pravična vojna, Hrvaška.
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 145; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

5.
Primerjava študijskih programov pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem
Špela Flegar, 2020, magistrsko delo

Opis: Študijski programi pedagogike se pojavljajo na treh javnih univerzah v Sloveniji in petih javnih univerzah na Hrvaškem. Te univerze so v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Osijeku, na Reki, v Splitu, Zadru in Zagrebu. Do zdaj ni bila narejena še nobena raziskava s področja primerjave študijskih programov omenjenih držav, zato nismo imeli priložnosti, da bi se nanjo oprli. Namen magistrskega dela je primerjati študijske programe pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem. Pedagoške programe smo primerjali s pomočjo predhodno zastavljenih kriterijev na vseh treh stopnjah študija, tako enopredmetnega kot dvopredmetnega študijskega programa. Poleg omenjenega smo med podiplomskimi študenti pedagogike Filozofske fakultete Univerze v Mariboru izvedli anketni vprašalnik. Z raziskavo smo ugotovili, da so si študijski programi pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem med seboj različni, prav tako pa si ti niso podobni, tudi če se izvajajo znotraj države. Podiplomski študentje pedagogike Univerze v Mariboru so mnenja, da je obseg praktičnega usposabljanja na prvi stopnji premajhen, obenem pa ti obiskovani študijski program pedagogike na prvi stopnji z enih vidikov ocenjujejo pozitivno, z drugih pa negativno.
Ključne besede: primerjava, študijski program, pedagogika, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 158; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

6.
Primerjava mednarodne trgovine Republike Slovenije in Republike Hrvaške
Samanta Furjan, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Mednarodna trgovina je izmenjava blaga in storitev med državami. Ta vrsta trgovanja povzroča svetovno gospodarstvo, v katerem cene ali ponudba in povpraševanje vplivajo na svetovne dogodke. Trgovanje na svetovni ravni daje potrošnikom in državam možnost, da so izpostavljeni blagu in storitvam, ki niso na voljo v njihovih državah. Na mednarodnem trgu lahko najdemo skoraj vse vrste izdelkov: hrano, obleke, rezervne dele, olje, nakit, vino, delnice, valute in vodo. Prav tako se tržijo tudi storitve: turizem, bančništvo, svetovanje in prevoz. Mednarodna trgovina državam omogoča vstop na nove trge in ozemlja. Industrializacija, globalizacija in velika podjetja danes najbolj vplivajo na mednarodno trgovino. V Evropi Evropska unija narekuje pravila, pojmujemo pa jo kot eno izmed največjih trgovinskih nacij. Najprej smo opredelili določene teoretične osnove, ki obravnavajo vlogo logistike, dobavnih verig in logističnih posrednikov v mednarodni trgovini, ter določili izraze, kot sta indeks logistične uspešnosti in indeks globalne konkurenčnosti, ki so nam omogočili boljši vpogled v logistično komponento v mednarodni trgovini. Z gospodarskega vidika so kazalniki mednarodne trgovine, kot so trgovinska bilanca, trgovinska odprtost in indeks energetske odvisnosti, podrobneje opredelili mednarodno trgovino določene države. Na podlagi zbranih podatkov je bila narejena analiza mednarodne trgovine Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Prav tako je bila pregledana logistična in konkurenčna uspešnost obeh držav, da bi s primerjavo dobili vpogled v sedanje stanje na tem področju gospodarstva in ugotovili, ali je mednarodna trgovina med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo primerljiva.
Ključne besede: mednarodna trgovina, uvoz, izvoz, logistika, indeks globalne konkurenčnosti, indeks logistične uspešnosti, Hrvaška, Slovenija.
Objavljeno: 13.03.2020; Ogledov: 531; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
Izogibanje dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Laura Ornik, 2018, diplomsko delo

Opis: V vsaki državi veljajo zakoni, ki urejajo davke. Davki so z vidika države pomemben prihodek za državo oz. za njen proračun in so namenjeni zadovoljevanju potreb. Z vstopom držav v Evropsko unijo se je odprl prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. S tem se je povečevala tudi možnost tako za gospodarske kot za fizične osebe, da so zavezani za plačilo istovrstnega davka v več državah. Začel se je pojavljati problem dvojnega obdavčevanja, ki pa so ga države začele reševati s podpisom konvencij oz. sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Gre za mednarodne pogodbe, s katerimi dve državi natančno določita, kaj lahko obdavči katera od njiju, in tako dosežeta pošteno razmerje med njunimi davčnimi prihodki. Državi se morata dogovoriti tudi o medsebojnem izmenjavanju informacij in s tem preprečiti davčne utaje. V diplomskem delu se osredotočimo na razumevanje pojma dvojnega obdavčevanja in razumevanje uporabe sporazumov o izogibanju le-tega. Najprej predstavimo pojem in vrste dvojnega obdavčevanja ter razkrijemo vzrok, zakaj se dvojno obdavčevanje sploh pojavi. Predstavimo možnost izogibanja dvojnega obdavčevanja z uporabo sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Osredotočimo se predvsem na Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki ga proučimo tudi na primeru podjetja, ki posluje v Sloveniji in na Hrvaškem.
Ključne besede: davki, dvojno obdavčevanje, sporazum, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 615; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (857,30 KB)

8.
Trendi kaznivih dejanj na Hrvaškem (po podatkih ESB)
Metka Bolčina, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Trendi kaznivih dejanj na Hrvaškem (po podatkih ESB) so v teoretičnem delu predstavljeni nekateri problemi zbiranja podatkov v kriminaliteti in nekateri problemi, uporabe teh podatkov v mednarodnih primerjavah.. Sledi navedba in opis osnovnih kriminoloških teorij in predstavitev projekta European Source book of Crime an Criminal Justice Statistics. V zaključku teoretičnega dela je podana krajša zgodovina, predstavitev politične ureditve Hrvaške, njenega gospodarstva in kazenskega pravosodja. V empiričnem delu so predstavljeni podatki kriminalitetnih števil vseh kaznivih dejanj, kaznivih dejanj umora, napada (telesnih poškodb), posilstva, tatvine, ropa, vloma in kazniva dejanja zlorabe prepovedanih drog na Hrvaškem in sicer za obdobje med letoma 2000 in 2011. V nadaljevanju empiričnega dela je na podlagi zbranih podatkov (ESB) testiran obstoj časovnega trenda in z izračunom linearnega trenda napovedano približno število vseh kaznivih dejanj za leto 2018. Sledi primerjava trendov za izbrana kazniva dejanja med Hrvaško, Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in članicami EU, za izbrano obdobje na 100.000 prebivalcev. Interpretirani podatki so za lažje razumevanje in boljšo predstavo podprti še z grafičnim prikazom. Diplomsko delo se zaključi z preveritvijo na začetku postavljenih hipotez in njihovo potrditvijo ali zavrnitvijo, ter z osnovnimi ugotovitvami in nekaterimi predlogi za nadaljnje delo.
Ključne besede: diplomske naloge, trendi kriminalitete, Hrvaška, statistični podatki ESB, primerjava
Objavljeno: 16.10.2018; Ogledov: 332; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (678,28 KB)

9.
Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941)
Gašper Šmid, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941) je predstavljen položaj Dravske banovine v političnem, ekonomskem, socialnem, narodnostnem in diplomatskem vidiku od vstopa nekdanje Slovenske ljudske stranke v vlado pa do začetka druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju, ki je bilo vključeno v Kraljevino Jugoslavijo. To je čas zaostrenih mednarodno-političnih razmer v Evropi, ki so jih vzpostavile totalitaristične ideje fašizma, nacizma in komunizma. Podobno zaostreno stanje je bilo zaradi nacionalnih trenj in ideoloških spopadov tudi v Kraljevini Jugoslaviji in posledično tudi v Sloveniji. Banski svet Dravske banovine je bil v tem času nezadovoljen z zgolj posvetovalno funkcijo in je želel pridobiti čim večjo avtonomijo, zlasti v finančnem okviru, ki bi pripeljala do t. i. Banovine Slovenije, federativne upravno enote pod vodstvom bana, z lastnimi pristojnostmi v gospodarstvu, šolstvu, socialnih in notranjih zadevah ter financah, ki bi bile omejene samo na njeno ozemlje. Stanje oziroma vpliv Dravske banovine in Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji je bilo ugotovljeno iz statistike in analiz o diplomatsko-konzularnih predstavnikih, zapisanih v arhivskem gradivu Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Jugoslavije, ki ga hranijo v Arhivu Jugoslavije v zbirki AJ 37 dr. Milana Stojadinovića. V takratni Jugoslaviji so namreč vse odločitve nastajale, se usklajevale in potrjevale v centru, in sicer v Beogradu. V poglavju o nemški manjšini na Kočevskem je bila potrjena takratna situacija, predstavljene pa so bile tudi nove ugotovitve o življenju in sobivanju Slovencev s predstavniki nemške manjšine v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Pričujoče delo je nastalo na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani in Arhiv Jugoslavije v Beogradu, s pomočjo uradnih listov, časopisnega gradiva ter znanstvene in strokovne literature.
Ključne besede: Dravska banovina 1935–1941, Kraljevina Jugoslavija, politične stranke, Jugoslovanska radikalna zajednica, banovina Hrvaška, banovina Slovenija, banski svet, notranja politika, avtonomija.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 1490; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)

10.
Rejniška pogodba: primerjava med Slovenijo in Hrvaško
Sara Šešerko, 2018, diplomsko delo

Opis: V Ustavi Republike Slovenije predstavlja starševstvo temeljno človekovo pravico vsakega posameznika. Ker rejništvo predstavlja enega izmed posegov v to pravico, je to institut, ki zahteva ažurno prilagajanje pravni ureditvi in tudi preverjanje v praksi. Otrok se v Republiki Sloveniji namesti v rejništvo, v kolikor nima svoje družine ali če iz kakšnih drugih razlogov ne more prebivati pri svojih starših. Preden pa lahko rejnik začne izvajati rejništvo, mora izpolniti določene pogoje in pridobiti dovoljenje za izvajanje rejništva, pri čemer je slovenska pravna ureditev zelo podobna hrvaški. V Republiki Sloveniji bo po novi zakonodaji poslej večjo vlogo pri odločanju o rejništvu imelo sodišče, medtem ko v hrvaški pravni ureditvi, to vlogo nosi še vedno center za socialno delo. Bistvo diplomskega dela, je v okviru postopka oddaje rejenca v rejništvo, sklenitev rejniške pogodbe, ki ima tudi določeno pogodbeno vsebino. Po hrvaški zakonodaji je ta vsebina širša, čeprav jo opredeljuje zgolj en zakon. Pomembno je poudariti tudi, da rejniško pogodbo na Hrvaškem sklene pristojni center za socialno delo na področju stalnega prebivališča rejnika in rejnik, pri nas pa pristojni center za socialno delo na področju stalnega prebivališča rejenca in rejnik. Naša zakonodaja glede rejništva je obsežnejša, vprašanje pa je ali je tudi boljša in učinkovitejša.
Ključne besede: Rejništvo, rejniška pogodba, družinsko pravo, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno: 18.07.2018; Ogledov: 866; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (881,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici