1. Policijska blokada: primerjava med izvedbo v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMarko Mejak, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno policijsko pooblastilo oziroma opravilo »postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami« kot oblika policijskega dela, za katero se v policijskem žargonu uporablja izraz policijska blokada. Gre za pogosto obliko dela, ki se uporablja pri najhujših varnostnih dogodkih, kjer storilci kaznivih dejanj bežijo s kraja dejanja in policija zaradi izsleditve oz. prijetja le-teh blokira določene ceste oziroma območja. V nalogi je podana primerjava izvedbe blokade slovenske in hrvaške policije, vključno s primerjavo zakonske podlage obeh policij. Opredeljeno je, kdo, kdaj in na kakšen način izvaja policijsko blokado, kakšna je zakonska in podzakonska podlaga za takšno obliko dela, kdo pripravi načrt blokade policistom, kdo aktivira patrulje, da opravljajo določene aktivnosti na blokadnih mestih, kako je poskrbljeno za varnost in samozaščitne ukrepe policistov. Z analizo literature, zakonskih in podzakonskih aktov, operativnih dokumentov ter razgovori s predstavniki policije je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zakonska podlaga za izvedbo policijske blokade ustrezna in da izvedba teh nalog prinaša rezultate. Nekatere razlike lahko najdemo pri specifičnosti podzakonskih aktov. Za izvedbo so pomembni ustrezni materialni in kadrovski pogoji ter izkušenost in iznajdljivost odločevalcev in izvajalcev na terenu. Ključne besede: policijske blokade, primerjave, policijske patrulje, operativno-komunikacijski centri, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. Primerjalna analiza pritožbenih mehanizmov med delom občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTea Makovec, 2023, diplomsko delo Opis: Pritožbo lahko posameznik vloži takrat, kadar se ne strinja z dejanjem ali opustitvijo dejanja represivnega organa, saj ti razpolagajo s pooblastili, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Vsak organ mora že po zakonu varovati človekove pravice in njegove svoboščine, vendar se to ne zgodi vedno, zato je pomembno imeti ustrezno vzpostavljen pritožbeni mehanizem. Med najbolj razdelanimi je tisti v policiji, toda ker policisti niso edini, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, v tem zaključnem delu obravnavamo pritožbene postopke zoper delo občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Poleg pritožbenih postopkov smo predstavili še zakonsko ureditev, pooblastila in nadzor nad vsako dejavnostjo. Nadzor nad njimi mora biti vzpostavljen nepristransko in neodvisno. V obeh državah nadzor nad prej naštetimi dejavnostmi opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in policija. Na Hrvaškem nadzor nad občinskimi redarji poleg ministrstva opravlja organ državne uprave pristojen za občinske zadeve, pri nas pa nad detektivsko dejavnostjo bdi Detektivska zbornica Republike Slovenije. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je vzpostavljen pritožbeni mehanizem, ki posamezniku omogoča, da vloži pritožbo, če meni, da so mu bile z uveljavljenjem represivnih pooblastil, kršene njegove pravice. Toda skozi zaključno delo smo ugotovili, da pritožbeni mehanizmi ne zagotavljajo enake obravnave, zato bi se pri nas in v Republiki Hrvaški moral vzpostaviti samostojen pritožbeni organ, ki bi deloval ločeno od institucij in bi reševal pritožbe nad delom represivnih organov. Ključne besede: pritožbeni mehanizmi, občinski redarji, zasebni varnostniki, detektivi, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. Primerjava srbske žandarmerije s hrvaško policijsko organizacijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaria-Nikolina Baketarić, 2023, diplomsko delo Opis: Policija je vedno imela pomembno vlogo v družbi. Njena temeljna naloga je varovanje in vzdrževanje javnega reda in miru, ena najpomembnejših in še posebej prepoznavnih funkcij policije je zagotovo varovanje varnosti znotraj državnih meja. Nastanek ideje o sistemski transformaciji in organizaciji policijskih enot, ki imajo vojaški status, je pogojen s strateškimi okoliščinami, sodobnimi grožnjami, državnimi varnostnimi politikami in novimi funkcionalnimi potrebami po zagotavljanju varnosti. V številnih nacionalno varnostnih sistemih so zaradi tradicije ali sodobnih izzivov vzpostavljene elitne policijske enote, ki opravljajo kombinirane naloge in imajo širok obseg pristojnosti. Druge države uporabljajo posebne enote policijske organizacije, na primer Republika Hrvaška. Čeprav imata obe organizaciji velike vidne razlike glede obsega dela kakor tudi sprejema v službo, stremita k enemu cilju: ohranjanju varnosti države. Skozi zaključno delo smo skušali pojasniti in s tem približati pojme, povezane s policijsko organizacijo in žandarmerijo. Seveda je najpomembnejši segment tega dela analiza razlik med delovanjem srbske žandarmerije in hrvaške policijske organizacije po ustaljenih metodah. Z raziskavo smo ugotovili, da obstajajo razlike v obsegu delovanja med srbsko žandarmerijo in hrvaško policijsko organizacijo, kar smo pravzaprav domnevali že od samega začetka, ter predpostavko, da so strožji kriteriji za sprejem v žandarmerijo kot za policijsko organizacijo. Varnostni izzivi 21. stoletja kažejo stopnjo učinkovitosti teh organizacij. Ključne besede: policija, nacionalna varnost, srbska žandarmerija, hrvaška policijska organizacija, varnostni izzivi, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,06 MB) |
4. Uvedba evra na HrvaškemMargaret Zoka, 2022, diplomsko delo Opis: Republika Hrvaška je leta 2013 postala 27. članica Evropske unije, kar pomeni, da je najmlajša članica. Z vstopom v Evropsko unijo je Hrvaška pridobila številne prednosti, kot so vstop na velik evropski trg, prostejši pretok blaga, delovne sile in kapitala, večja konkurenčnost kot pri državah nečlanicah ter financiranje projektov iz skladov EU, kar je povzročilo splošno izboljšanje gospodarstva. Vse države članice imajo možnost vstopa v evrsko območje, torej da sprejmejo evro kot svojo nacionalno valuto. Z vstopom v evrsko območje članice pridobijo še večje koristi, saj vstop v evrsko območje odpravlja valutno tveganje, znižuje transakcijske stroške pretvorbe valut ter prinaša dostop do vzajemnih skladov in večjo konkurenčnost gospodarstva. Hrvaška se je mehanizmu deviznih tečajev ali ERM II pridružila leta 2020 in je trenutno v tako imenovani »čakalnici«, kjer bo dve leti, kar je pogoj za prevzem evra. Glede na to, da v svetu trenutno prevladuje pandemija covida-19, so prizadeta vsa gospodarstva, kar pomeni, da je bil vstop Hrvaške v evrsko območje še toliko težji. Ne glede na vse izzive bo Hrvaška s 1. januarjem 2023 prevzela evro. Uvedba evra za Hrvaško pomeni nove prednosti, pa tudi nova tveganja. Glavni prednosti sta odprava valutnega tveganja in znižanje stroškov pretvorbe valut, zaradi česar bo hrvaško gospodarstvo privlačnejše za potencialne partnerje. Glavna tveganja uvedbe evra so izguba neodvisne denarne politike, enkratni stroški konverzije in tveganje dviga cen. Po primerjavi prednosti in slabosti uvedbe evra lahko sklepamo, da bo Hrvaška imela več koristi kot škode. Ključne besede: Evropska unija, evrsko območje, mehanizem ERM II, Hrvaška in Evropska unija. Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 432; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,12 MB) |
5. Specializirana sodišča in oddelki v Republiki Sloveniji : diplomsko deloLara Knapić, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava specializirana sodišča in oddelke v Republiki Sloveniji. Natančneje so predstavljena splošna sodišča, specializirana sodišča in oddelki specializiranih sodišč. Ugotavljam, da v Republiki Sloveniji kot specializirana sodišča delujejo zgolj delovna in socialna sodišča ter upravno sodišče, imamo pa nekaj več specializiranih oddelkov za posamezna kazniva dejanja. Pri sojenju na specializiranih sodiščih je izrednega pomena tudi delo in izobraževanje specializiranih sodnikov, ki mora biti podkrepljeno z znanjem in nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na posameznih specifičnih področjih. V magistrskem delu je prav tako zajeta opredelitev kaznivih dejanj, o katerih specializirana sodišča oziroma specializirani oddelki odločajo na področju kazenskega prava, ter prednosti in pomanjkljivosti specializiranih sodišč. Menim, da število kaznivih dejanj vsakodnevno narašča, zato je ena izmed prednosti specializiranih sodišč tudi ta, da so sodniki osredotočeni na zgolj eno področje, v katerem se vsakodnevno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Vendar pa kljub temu nastanejo tudi pomanjkljivosti specializiranih sodišč, ki po malem rušijo celoten pravni sistem posamezne države, kot tudi prava kot celote. Zato primerjalno pravno slovenska specializirana sodišča in oddelke primerjam tudi z drugimi državami, kot sta Republika Nemčija in Republika Avstrija, omejila in osredotočila pa sem se predvsem na sosednjo Republiko Hrvaško. Ključne besede: specializirana sodišča, specializirani oddelki, kazenska sodišča, prednosti, pomanjkljivosti, Republika Slovenija, Republika Hrvaška, gospodarski kriminal, korupcija Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 699; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,96 MB) |
6. Dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvihMaša Harkai, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so obravnavani dejavniki agregatnega izvoza v izbranih evropskih gospodarstvih s pomočjo literature in ekonometrične analize. Pri državah smo se omejili na Hrvaško, Slovaško in Slovenijo in za njih ustvarili izvozne funkcije na osnovi ekonomske teorije, predhodnih obstoječih študij in opisanih morebitnih dejavnikov agregatnega izvoza. Analiza obsega četrtletne podatke v obdobju od leta 2000 do leta 2019. Pri Hrvaški smo oblikovali dvojno logaritemsko izvozno funkcijo s tremi pojasnjevalnimi spremenljivkami: RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic), IND_C (industrijska proizvodnja) in REER (realni efektivni devizni tečaj). Pri Slovaški in Sloveniji pa smo oblikovali linearno izvozno funkcijo, le da sta pri Slovaški le dve spremenljivki, in sicer RBDP_EU27 (realni BDP Evropske unije 27 držav članic) in IND_C (industrijska proizvodnja), pri Sloveniji pa smo namesto RBDP_EU27 uporabili RBPD_NHIA (realni BDP štirih največjih trgovinskih partneric Nemčije, Hrvaške, Italije in Avstrije). S pomočjo računalniškega programa EViews 11 smo nato izbrane funkcije ocenili, pojasnili parcialne regresijske koeficiente, osnovne statistike in testirali ustreznost specifikacije. Nato smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov (normalno porazdelitev slučajne spremenljivke, neprisotnost multikolinearnosti, homoskedastičnost in neprisotnost avtokorelacije). V sklepu diplomskega dela so strnjene ugotovitve in primerjave izvoznih funkcij Hrvaške, Slovaške in Slovenije. Ključne besede: izvoz, ekonometrična analiza, izvozna funkcija, Hrvaška, Slovaška, Slovenija Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 681; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,97 MB) |
7. Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na HrvaškemAnja Zorjan, 2021, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama.
Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike.
V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij.
Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo. Ključne besede: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 763; Prenosov: 85
Celotno besedilo (668,12 KB) |
8. Organizirana kriminaliteta v Republiki Hrvaški : magistrsko deloMaja Krznar, 2021, magistrsko delo Opis: Tema tega magistrskega dela je organizirana kriminaliteta v Republiki Hrvaški. Na začetku je opisana organizirana kriminaliteta na svetovni ravni, in sicer zgodovina organizirane kriminalitete po svetu, najpomembnejše organizirane kriminalne skupina na svetu ter nekatere institucije in agencije, ki se proti organizirani kriminaliteti borijo na globalni ravni. Kot naslednje je obdelana organizirana kriminaliteta na Balkanskem polotoku, s ciljem čim bolj dostopne in razumljive vsebine za bralca in interesenta, ki morda še ni dojel velike vloge relativno majhne Hrvaške v verigi aktivnosti organizirane kriminalitete na svetovni ravni. V tem delu magistrske naloge je geografsko opisana t. i. Balkanska pot ali Balkanska ruta raznoraznih vrst kriminalitet. Da bi bilo doživetje popolno, so navedeni tudi drugi vidiki pomembnosti Balkanske poti, skozi sodobno balkansko zgodovino pa vse do danes. Vse to nas usmerja na predmet našega raziskovanja – Republiko Hrvaško. Nacionalna ali nadnacionalna kriminaliteta, kombinacija obeh vrst kriminalitet, vse to je prisotno na Hrvaškem. Razpad bivše države Jugoslavije. Domovinska vojna. Vojni oportunizem. Evropska unija. Migrantska kriza. Tu se že lahko vrnemo v predhodni segment in zaključimo, da smo imeli prav, ko smo Balkansko pot postavili v kategorijo ključnih dejavnikov pri obravnavi organizirane kriminalitete na Hrvaškem, zato ker je prav ta Balkanska pot spremenljivka, ki je stalno aktivna in je v korelaciji z določenimi oblikami organizirane kriminalitete, saj velik del te poti poteka prav čez hrvaško ozemlje in je v tem magistrskem delu pogosto omenjena kot pomemben dejavnik za uresničitev kriminalnih aktivnosti. Ta pot je bila aktivna že v bivši državi, bila je aktivna tudi v vojnem času v devetdesetih letih 20. stoletja, in je aktivna tudi danes – vsekakor jo stopnjuje tudi migrantska kriza izpred petih, šestih let. Vendar, kar se tiče sosednjih držav, glavnina migrantske krize ni na Hrvaškem, temveč v sosednji Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kar pa za organizirane kriminalne skupine nikoli ni bila ovira. Da dobro sodelujejo tudi v času vojne, brez ozira na verska prepričanja ali nacionalno pripadnost, tudi o tem smo se lahko prepričali pri nastajanju tega magistrskega dela.
Z metodo znanstvenega intervjuja v okviru raziskovalnega dela te magistrske naloge smo pridobili podatke, spoznanja in informacije s strani pravnih strokovnjakov iz Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Omembe vredno je, da sta obe državi pogosto ključni, kar se tiče lokacije izvajanja kaznivih dejanj iz domene nadnacionalne kriminalitete, ker se sodelovanje organiziranih kriminalnih skupin, kot smo že omenili, ne ozira na vero in narodnost. V nekem sociološko-filozofskem in filantropskem smislu bi bil tak odnos vreden celo pohvale, ko pa je v konotaciji in s ciljem najtežjih kaznivih dejanj – je pomen negativen, ker otežuje zaznavanje in spremljanje v kriminalističnem smislu. Z znanstveno metodo raziskovanja obstoječe literature in z obema intervjujema smo dobili celotno sliko in opis tistega kar nas je zanimalo, in to je pravni in institucionalni okvir boja proti organizirani kriminaliteti na Hrvaškem v primerjavi s sosednjimi državami ter pojavne oblike organizirane kriminalitete na Hrvaškem v primerjavi s sosednjimi državami. Ključne besede: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, kriminalne skupine, Hrvaška, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 18.06.2021; Ogledov: 12045; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,00 MB) |
9. Primerjalna analiza podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji in na HrvaškemLucija Petkovšek, 2020, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje. Ključne besede: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora. Objavljeno v DKUM: 25.03.2021; Ogledov: 986; Prenosov: 86
Celotno besedilo (613,70 KB) |
10. Energetska in aplikativna analiza uporabe vodika v cestnem prometu Republike HrvaškeFranco Krog, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo izračunali potrebe po vodiku, če bi ta poganjal ves promet na Hrvaškem. Na več načinov bomo določali potrebno količino vodika, kratko bomo opisali avtomobile na gorivne celice in za koliko bi se zmanjšale količine izpušnih plinov pri rabi vodika. Pojasnili bomo načine pridobitve vodika, njegovega transporta in kolikšni bi bili stroški nakupa. Na koncu bomo primerjali rezultate in podali zaključek. Ključne besede: vodik, vodikove tehnologije, pridobitev vodika, Hrvaška, promet Objavljeno v DKUM: 21.12.2020; Ogledov: 808; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,70 MB) |