1. Primerjalna analiza poslovnih modelov krožnega gospodarstva v panogi električne opreme Slovenije in HrvaškeMargaret Zoka, 2025, magistrsko delo Opis: Krožno gospodarstvo je sistem, ki povezuje gospodarstvo s koncepti ekološkega oblikovanja in predlaga popolnoma nov način izkoriščanja virov. V krožnem gospodarstvu so viri zasnovani tako, da se uporabljajo čim dlje, nato pa se ob koncu življenjske dobe obnovijo in ponovno uporabijo. Tako se ustvarja zaprt krog materialov skozi celoten življenjski cikel. S hitrim tehnološkim napredkom in vse večjo razširjenostjo elektronskih naprav se količina električnih odpadkov znatno povečuje. Količina e-odpadkov, ki jih vsako leto proizvede EU, hitro narašča in trenutno predstavlja enega najhitreje rastočih tokov odpadkov. V tej raziskavi se osredotočamo na industrijo proizvodnje električne opreme. Ta sektor vsebuje kompleksno mešanico materialov, med katerimi so nekateri nevarni. Če teh odpadnih naprav ne upravljamo ustrezno, lahko povzročijo resne okoljske in zdravstvene težave.
V teoretičnem delu analiziramo obstoječo literaturo o načelih krožnega gospodarstva in poslovnih modelih ter njihovi uporabi v industriji električne opreme. Raziskujemo politični kontekst razvoja krožnega gospodarstva na Hrvaškem in v Sloveniji, pri čemer se osredotočamo na vladne pobude, zakonodajne okvire in vključenost industrije.
V empiričnem delu smo izvedli anketo o ravneh sprejemanja krožnega gospodarstva v industriji električne opreme na Hrvaškem in v Sloveniji. Rezultati ankete kažejo pomembne razlike v implementaciji med državama. Podrobnejša analiza je razkrila, kako različne velikosti podjetij izvajajo prakse krožnega gospodarstva, kako upravljajo vire ter kakšna so njihova stališča o koristih krožnega gospodarstva in sistemih državne podpore. Na podlagi empiričnih dokazov opredeljujemo ključne izzive, dejavnike uspeha in priložnosti za izboljšanje krožnih pobud v tej industriji.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, krožni poslovni modeli, predelovalna industrija, panoga električne opreme, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,60 MB) |
2. Ureditev področja sodnega tolmačenja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Združenem kraljestvu : magistrsko deloSaša Horvat Šimonka, 2024, magistrsko delo Opis: Sodno tolmačenje je oblika tolmačenja in prevajanja, ki zahteva izvrstno usposobljenost tolmača oz. prevajalca tako na pravnem kot na jezikovnem področju. Zahteva po zagotovitvi tolmača v sodnih, predvsem kazenskih postopkih, in s tem zagotavljanje poštenega sojenja sta skozi zgodovino postala del več mednarodnih dokumentov, pri čemer posebej izpostavljamo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in direktivo 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2010. Področje sodnega tolmačenja je v različnih državah urejeno različno, v naši raziskavi smo se osredotočili na tri od njih, Slovenijo, Hrvaško in Združeno kraljestvo, in pri tem ugotovili, da so podobnosti in razlike v veliki meri pogojene s pravno tradicijo, ki ji država pripada. Povzeli smo značilnosti posameznih sistemov in na tej podlagi podali nekaj priporočil.
Ključne besede: sodni tolmač, zakonodaja, status, Slovenija, Hrvaška, Združeno kraljestvo
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. Primerjava Ministrstva za notranje zadeve, policije in službe za nadzor v Sloveniji in Hrvaški : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZlatka Nina Posavec, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj te diplomske naloge je narediti komparacijo med generalno policijsko upravo na slovenski in hrvaški strani. Pri tem opisati, kako je ta sestavljena, ter kdo jo vodi. Predstaviti sektorje in službe, ki so pod Generalno policijsko upravo in pod Ministrom. Predstavili smo tudi, kako je sestavljena policija na slovenskem in prav tako posamezne uniforme, katero lahko zasledimo v policiji. Analizirali smo, ali je v Republiki Sloveniji linijsko hierarhično organizacija ali pa funkcionalno.
Opisana so pooblastila in naloge ministra, direktor generalne policijske uprave, ter direktorja drugih uprav. Nato je na enak način predstavljeno za Republiko Hrvaško. Opisane so pristojnosti ministra, naloge direktorja policije, kako je hrvaška policija sestavljena po sektorjih in koliko uprav ima.
V zaključnem delu diplomskega dela je predstavljena primerjava obeh držav z ciljem, da se ugotovijo podobnosti, kakor tudi razlike med Hrvaško in Slovensko policijo. V diplomskem delu smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da sta si ministrstva zelo podobna po sestavi, vendar imata vseeno drugačno razdeljene nekatere uprave, sektorje, ter službe. Nekatere uprave se imenujejo enako, nekatere službe so pod enakimi upravami. Hierarhija je podobna oz. enaka, saj pri obeh ministrstvih poteka linijsko. Ko povzamemo vse ugotovitve, smo ugotovili, da imata ministrstva več podobnosti kot razlik.
Ključne besede: Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. Primerjava terciarnega in vseživljenjskega podjetniškega izobraževanja v Sloveniji in na HrvaškemAmadea Konc, 2024, diplomsko delo Opis: Vse več posameznikov se odloča za podjetniško pot, kar poudarja pomen podjetniškega izobraževanja kot ključ do uspeha v podjetniškem svetu. Terciarno podjetniško izobraževanje, ki ga ponujajo višje strokovne šole, fakultete, akademije in samostojni visokošolski zavodi, omogoča študentom pridobivanje podjetniškega znanja in veščin ter vpogleda v svet podjetništva. Vseživljenjsko podjetniško izobraževanje pa zagotavlja stalno posodabljanje znanja in prilagajanje hitrim spremembam in napredku v poslovnem okolju. V tem kontekstu je primerjava podjetniškega izobraževanja med Slovenijo in Hrvaško – dveh evropskih držav, ki sta si geografsko blizu ter imata skupno zgodovino, a sta hkrati različno razviti – še posebej relevantna. Slovenija je dlje časa članica EU in državi imata drugače strukturirano gospodarstvo. Zaznati je mogoče, da je Slovenija bolj usmerjena v spodbujanje podjetniške aktivnosti in podporo podjetnikom, medtem ko Hrvaška prav tako razvija svoje podjetniško izobraževanje, vendar še ne dosega ravni intenzivnosti, ki jo opažamo v Sloveniji. Analiza teh razlik in podobnosti lahko zagotovi temeljit vpogled v uspešne strategije in prakse podjetniškega izobraževanja v obeh državah.
Ključne besede: podjetništvo, terciarno podjetniško izobraževanje, vseživljenjsko podjetniško izobraževanje, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,36 MB) |
5. Poučevanje angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji v Sloveniji in na Hrvaškem : magistrsko deloAneja Šinković, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo razlike pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole, in sicer pri tretješolcih v Sloveniji in na Hrvaškem. Osredotočamo se na aktivnosti učencev in na profesionalne značilnosti učitelja skozi različne didaktične kategorije. S pomočjo opazovanja pouka smo pridobili podatke o oblikah dela, jezikovnih zmožnostih učencev, kompetencah učitelja tujega jezika ter formativnem spremljanju.
Opazovanje pouka angleščine v Sloveniji in na Hrvaškem kot tujega jezika smo izvedli s pomočjo opazovalnega lista. Hkrati smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja pridobili podatke o načinu poučevanja angleščine kot tujega jezika učitelja, ki poučujeta opazovana razreda.
Ugotovljeno je bilo, da tretješolci v Sloveniji izvajajo aktivnosti skozi različne oblike dela, medtem ko na Hrvaškem prevladuje frontalna oblika dela. Učenci v Sloveniji v večji meri razvijajo jezikovne zmožnosti slušnega razumevanja in ustnega sporočanja, učenci na Hrvaškem pa bralnega razumevanja in pisnega sporočanja. Spoznali smo, da imata oba učitelja razvite različne kompetence za poučevanje tujega jezika. V pouk vpeljujeta elemente formativnega spremljanja, vendar ne vse ter ne v enaki meri. Pri tem prevladuje učitelj v Sloveniji. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja ugotavljamo, da oba učitelja težita k načelom sodobnega pouka. Učitelj v Sloveniji velik poudarek namenja sodelovalnemu delu, na Hrvaškem pa uporabi tujega jezika.
Ključne besede: poučevanje angleščine, tuji jezik, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,77 MB) |
6. Uporaba IKT na razredni stopnji v Sloveniji in na Hrvaškem pred pandemijo in po njej : magistrsko deloAntonija Đura Plemeniti, 2024, magistrsko delo Opis: Brez vključevanja komunikacijskih in informacijskih tehnologij (IKT) v pouk si sodobnega pouka in učenja ne moremo predstavljati. Pomembnost poznavanja IKT se je dodobra pokazala leta 2020, ko so številne osnovne šole zaradi širjenja pandemije SARS-CoV-2 zaprle svoja vrata in so učitelji pouk bili prisiljeni izvajati preko spleta. Glavni namen magistrskega dela je bil dobiti vpogled v orodja in uporabo IKT pred in po zaprtju šol zaradi pandemije ter v stanje po ponovnem prehodu na tradicionalni način poučevanja pri učiteljih razrednega pouka v slovenskih in hrvaških osnovnih šolah. Okolje raziskave je bilo ruralno. Rezultati so pokazali, da so se usposobljenost učiteljev, pogostost uporabe IKT in opremljenost šol s tehnično opremo po pandemiji izboljšale. Anketirani učitelji so lastno usposobljenost uporabe IKT po pandemiji ocenili z višjo oceno kot pred njo.
Pred pandemijo so anketirani učitelji IKT najpogosteje uporabljali za motivacijo učencev, nato za uresničevanje ciljev učnega načrta, za doseganje boljših rezultatov pri učencih in zaradi želje učencev. Po pandemiji pa anketirani učitelji IKT v prvi vrsti uporabljajo za uresničevanje ciljev učnega načrta, nato za motivacijo učencev, sledita pa še doseganje boljših rezultatov pri učencih in nadzor nad učenci. Ugotavljamo, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja elektronska pošta. Pogostost vključevanja mobilnega telefona pri pouku pa se je po pandemiji zvišala.
Ključne besede: IKT, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška, pandemija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 265; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,74 MB) |
7. |
8. Delo operativnega štaba v primeru ropa na banko v MislinjiŽeljko Kljajić, Srečko Krope, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, organizacije, teorije organizacij, operativni štab, ropi, Mislinja, Slovenija, Avstrija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 5
Celotno besedilo (225,80 KB) |
9. Primerjava pravnega okvirja kaznivih dejanj in otrokovih pravic v slovenski in hrvaški zakonodaji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDenis Najvirt, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo z vidika mednarodnih virov in zgodovine urejanja pravic otrok ter vsebinske primerjave kazenskega zakonika v Sloveniji in na Hrvaškem raziskali pravni okvir varstva pravic otrok in mladoletnikov ter sodne prakse v primerih, ko so otroci in mladoletniki žrtve zoper njih storjenih kaznivih dejanj in ko so sami v vlogi storilca.
Ugotovili smo, da so otroci in mladoletniki najpogosteje žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini, zanemarjanja in surovega ravnanja, onemogočanja stikov drugega starša z otrokom razvezanih staršev, neplačevanja preživnine, kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, pornografskih vsebin z otroki, posilstva, spolnega nasilja, kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja in pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene.
Najpogostejša kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki, so kazniva dejanja zoper premoženje, zoper življenje in telo, javni red in mir, zoper človekovo zdravje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Ugotovili smo, da se delež kaznivih dejanj mladoletnikov zoper spolno nedotakljivost v vseh storjenih kaznivih dejanjih mladoletnikov v Sloveniji in na Hrvaškem vsako leto poveča v povprečju za 0,2 %.
Zaključimo lahko, da so pravice otrok in mladoletnikov tako na mednarodnem nivoju kot na nivoju članic Evropske unije, Slovenije in Hrvaške, dobro urejene. V Sloveniji celovito zagotavlja pravice otrok in mladoletnikov v sodnih postopkih s strokovnjaki, ki te pravice izvajajo v praksi, Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.
Ključne besede: kazniva dejanja, pravice otrok, slovenska zakonodaja, hrvaška zakonodaja, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 423; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,22 MB) |
10. Preventivna dejavnost policije: alkohol v prometu - primerjava med Slovenijo in Hrvaško : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaruša Apotekar, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Preventivna dejavnost policije: Alkohol v prometu – primerjava med Slovenijo in Hrvaško je zajeta statistika prometnih nesreč ter preventivnih program v Sloveniji in na Hrvaškem za obdobje petih pet, in sicer med leti 2017 in 2021. Namen diplomskega dela je bil primerjati preventivne programe v Sloveniji in na Hrvaškem, ter ugotoviti katera država je bila na tem področju bolj uspešna. Preučili smo kako alkohol vpliva na posameznika in kako oseba pod vplivom alkohola deluje v prometu. Prav tako smo raziskali in prikazali statistiko prometnih nesreč in njenih posledic v Sloveniji in na Hrvaškem ter statistiko prometnih nesreč, katere je povzročil alkoholiziran voznik. Preučili smo tudi zakonsko podlago v omenjenih državah, katera določa kazni na področju alkohola v prometu. Nenazadnje smo predstavili preventivne akcije, ki sta jih izvajali policiji omenjenih držav, ter primerjali rezultate le-teh. V raziskovanem petletnem obdobju je hrvaška policija izvedla več preventivnih akcij kot slovenska, vendar je zaradi različnega načina izvajanja teh akcij in beleženja rezultatov težko trditi, katera država je bila pri svojem delu bolj uspešna. Število prometnih nesreč z alkoholiziranim voznikom v obeh državah skozi leta minimalno niha, kar pomeni, da drastične spremembe na tem področju ni. Za lažjo primerjavo bi morali policiji preventivne aktivnosti izvajati na enak način.
Ključne besede: preventivna dejavnost policije, alkohol, promet, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 64
Celotno besedilo (993,94 KB) |
