Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno policijsko pooblastilo oziroma opravilo »postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami« kot oblika policijskega dela, za katero se v policijskem žargonu uporablja izraz policijska blokada. Gre za pogosto obliko dela, ki se uporablja pri najhujših varnostnih dogodkih, kjer storilci kaznivih dejanj bežijo s kraja dejanja in policija zaradi izsleditve oz. prijetja le-teh blokira določene ceste oziroma območja. V nalogi je podana primerjava izvedbe blokade slovenske in hrvaške policije, vključno s primerjavo zakonske podlage obeh policij. Opredeljeno je, kdo, kdaj in na kakšen način izvaja policijsko blokado, kakšna je zakonska in podzakonska podlaga za takšno obliko dela, kdo pripravi načrt blokade policistom, kdo aktivira patrulje, da opravljajo določene aktivnosti na blokadnih mestih, kako je poskrbljeno za varnost in samozaščitne ukrepe policistov. Z analizo literature, zakonskih in podzakonskih aktov, operativnih dokumentov ter razgovori s predstavniki policije je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zakonska podlaga za izvedbo policijske blokade ustrezna in da izvedba teh nalog prinaša rezultate. Nekatere razlike lahko najdemo pri specifičnosti podzakonskih aktov. Za izvedbo so pomembni ustrezni materialni in kadrovski pogoji ter izkušenost in iznajdljivost odločevalcev in izvajalcev na terenu.
Ključne besede: policijske blokade, primerjave, policijske patrulje, operativno-komunikacijski centri, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Policija je vedno imela pomembno vlogo v družbi. Njena temeljna naloga je varovanje in vzdrževanje javnega reda in miru, ena najpomembnejših in še posebej prepoznavnih funkcij policije je zagotovo varovanje varnosti znotraj državnih meja. Nastanek ideje o sistemski transformaciji in organizaciji policijskih enot, ki imajo vojaški status, je pogojen s strateškimi okoliščinami, sodobnimi grožnjami, državnimi varnostnimi politikami in novimi funkcionalnimi potrebami po zagotavljanju varnosti. V številnih nacionalno varnostnih sistemih so zaradi tradicije ali sodobnih izzivov vzpostavljene elitne policijske enote, ki opravljajo kombinirane naloge in imajo širok obseg pristojnosti. Druge države uporabljajo posebne enote policijske organizacije, na primer Republika Hrvaška. Čeprav imata obe organizaciji velike vidne razlike glede obsega dela kakor tudi sprejema v službo, stremita k enemu cilju: ohranjanju varnosti države. Skozi zaključno delo smo skušali pojasniti in s tem približati pojme, povezane s policijsko organizacijo in žandarmerijo. Seveda je najpomembnejši segment tega dela analiza razlik med delovanjem srbske žandarmerije in hrvaške policijske organizacije po ustaljenih metodah. Z raziskavo smo ugotovili, da obstajajo razlike v obsegu delovanja med srbsko žandarmerijo in hrvaško policijsko organizacijo, kar smo pravzaprav domnevali že od samega začetka, ter predpostavko, da so strožji kriteriji za sprejem v žandarmerijo kot za policijsko organizacijo. Varnostni izzivi 21. stoletja kažejo stopnjo učinkovitosti teh organizacij.
Ključne besede: policija, nacionalna varnost, srbska žandarmerija, hrvaška policijska organizacija, varnostni izzivi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava specializirana sodišča in oddelke v Republiki Sloveniji. Natančneje so predstavljena splošna sodišča, specializirana sodišča in oddelki specializiranih sodišč. Ugotavljam, da v Republiki Sloveniji kot specializirana sodišča delujejo zgolj delovna in socialna sodišča ter upravno sodišče, imamo pa nekaj več specializiranih oddelkov za posamezna kazniva dejanja. Pri sojenju na specializiranih sodiščih je izrednega pomena tudi delo in izobraževanje specializiranih sodnikov, ki mora biti podkrepljeno z znanjem in nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na posameznih specifičnih področjih. V magistrskem delu je prav tako zajeta opredelitev kaznivih dejanj, o katerih specializirana sodišča oziroma specializirani oddelki odločajo na področju kazenskega prava, ter prednosti in pomanjkljivosti specializiranih sodišč. Menim, da število kaznivih dejanj vsakodnevno narašča, zato je ena izmed prednosti specializiranih sodišč tudi ta, da so sodniki osredotočeni na zgolj eno področje, v katerem se vsakodnevno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Vendar pa kljub temu nastanejo tudi pomanjkljivosti specializiranih sodišč, ki po malem rušijo celoten pravni sistem posamezne države, kot tudi prava kot celote. Zato primerjalno pravno slovenska specializirana sodišča in oddelke primerjam tudi z drugimi državami, kot sta Republika Nemčija in Republika Avstrija, omejila in osredotočila pa sem se predvsem na sosednjo Republiko Hrvaško.
Ključne besede: specializirana sodišča, specializirani oddelki, kazenska sodišča, prednosti, pomanjkljivosti, Republika Slovenija, Republika Hrvaška, gospodarski kriminal, korupcija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 699; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Ključne besede: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 763; Prenosov: 85
Celotno besedilo (668,12 KB)

Opis: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje.
Ključne besede: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2021; Ogledov: 986; Prenosov: 86
Celotno besedilo (613,70 KB)