| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varne šolske poti v okolici Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnika
Marijana Stjepić, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Varne šolske poti v okolici Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnika je sestavljeno iz treh zaokroženih celot: teoretične, empirične in praktične, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. V teoretičnem delu je predstavljena relevantna literatura. Definiran je promet (otroci v prometu, preventivne akcije in prometne nesreče, podrobneje je opredeljena prometna vzgoja. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, kjer so preverjene izkušnje učencev s prometno varnostjo, razumevanje pojma prometna varnost, vloga staršev pri prometni varnosti ter kako na to vplivajo spol, razred šolanja in kraj bivanja. V praktičnem delu je izdelan prometno-varnostni načrt OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, opremljen s fotografijami nevarnih mest na šolski poti. V zemljevid šolskega okoliša so vrisane tudi najvarnejše poti do šole.
Ključne besede: prometna vzgoja, učenci, prometno-varnostni načrt, prometna varnost, promet, Hrastnik.
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 411; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

2.
Izvedba ekskurzije po rudarskem delu Hrastnika v 4. razredu
Natalija Selinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opredelili šolski predmet družba, predstavili pouk zunaj učilnice in se osredotočili na ekskurzijo kot obliko pouka zunaj učilnice. Predstavili smo glavne značilnosti medpredmetnega povezovanja in mojega domačega kraja – mesta Hrastnik, s poudarkom na znamenitostih in ustanovah, povezanih z rudarjenjem. V praktičnem delu smo načrtovali in pripravili podrobno učno pripravo za izvedbo ekskurzije po rudarskem delu Hrastnika v četrtem razredu devetletne osnovne šole, jo izvedli in nazadnje tudi evalvirali. Nato smo v empiričnem delu magistrske naloge preučevali, kako aktivno sodelovanje četrtošolcev devetletne osnovne šole na medpredmetno zasnovani ekskurziji vpliva na njihov napredek v znanju o rudarstvu v domačem kraju. Naš glavni namen je bil preveriti, kakšen napredek v znanju se pri učencih pojavi po izvedeni ekskurziji. Znanje četrtošolcev o rudarjenju v domačem kraju Hrastniku smo ugotavljali s pomočjo dveh preverjanj znanj – pred odhodom na ekskurzijo in po prihodu z nje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo zbrali tudi podatke o stališčih četrtošolcev do ekskurzije. V raziskavi je sodelovalo 20 učencev. Ugotovili smo, da so četrtošolci na ekskurziji pridobili veliko novega znanja, saj so pri drugem preverjanju znanja po izvedeni ekskurziji v povprečju dosegli veliko višje število točk kot pri prvem preverjanju. Četrtošolci so o izvedeni ekskurzije izrazili pozitivna mnenja, na njej so se dobro počutili, strinjajo pa se tudi s trditvijo, da se pri pouku zunaj učilnice naučijo več kot pri pouku v učilnici.
Ključne besede: ekskurzija, rudarstvo, Hrastnik, 4. razred
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 369; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

3.
ANALIZA ORGANIZACIJSKE KULTURE - PRIMER UPRAVNE ENOTE HRASTNIK
Maša Špan, 2016, magistrsko delo

Opis: Vloga organizacijske kulture v javni upravi je v svoji osnovi povsem enaka kot organizacijska kultura v pridobitnih organizacijah. Pojavlja se sicer nekaj razlik, ki so posledica specifičnosti dela. Organizacijska kultura s svojimi lastnostmi in značilnostmi vpliva na način, kako se sprejemajo odločitve, kako se uporablja človeške vire ter na to, kako se odziva organizacija na impulze iz okolja. Vse to dokazuje tudi njen velik vpliv na uspešnost organizacije. Prav zaradi tega je bistvenega pomena, da organizacija pozna svojo kulturo, se zaveda njenih prednosti in slabosti in jih v celoti izkoristi v svoj prid (Prašnikar, Cirman 2005, 65). Rdeča nit, ki se vleče skozi celotno magistrsko nalogo je organizacijska kultura na Upravni enoti Hrastnik. V prvem – empiričnem – delu smo preučili različne definicije organizacijske kulture, dotaknili smo se tudi organizacijske klime. Ko so bile definicije in razmerja med njimi jasna, smo preučili še vzroke za raziskovanje organizacijske kulture in vlogo organizacijske kulture v organizaciji. Organizacijsko kulturo v organizaciji smo opredelili tudi po tipologijah različnih avtorjev. Preučili smo še razvoj, oblikovanje, vzdrževanje, spreminjanje organizacijske kulture v organizaciji. V aplikativnem delu smo izvedli raziskavo na Upravni enoti Hrastnik, in sicer z vprašalnikom OCAI (Cameron in Quinn, 2006, 20–25).
Ključne besede: organizacijska kultura, vloga organizacijske kulture, javna uprava, tipologija po Cameron-Quinnu, tipologija po Handyju, tipologija po Ansoffu, tipologija po Dealu in Kennedyju, Upravna enota Hrastnik.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 726; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
ŠOLSTVO V OBČINI HRASTNIK
Sandra Hribšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Šolstvo v občini Hrastnik. Naloga je primer teoretičnega diplomskega dela. Njen namen je predstaviti razvoj šolstva v občini Hrastnik, od samega začetka oziroma ustanovitve šol pa do danes. Podrobneje sem predstavila centralno Osnovno šolo narodnega heroja Rajka Hrastnik ter njene štiri podružnice. V prvem delu naloge je kot uvod v diplomsko nalogo in za boljše razumevanje celotnega dela predstavljena današnja občina Hrastnik. Podrobneje so opisane geografske značilnosti Zasavja, katerega del je tudi Hrastnik ter življenje v občini. Podrobneje sem želela predstaviti prednosti in slabosti življenja v majhni občini ter raziskati razlike med mestom v preteklosti in mestom, v katerem živimo danes. V drugem delu diplomskega dela sem se sprva posvetila razvoju šolstva v Zasavju, osrednjeslovenski regiji, katere del je tudi občina Hrastnik. Opisala sem delovanje prvih šol v 18. stoletju na tem območju ter šolstvo med obema vojnama. Največji poudarek v diplomskem delu sloni na šolstvu v občini Hrastnik. Predstavljeni so začetki šolstva v občini, dogajanje med vojnama in po njej ter razvoj posameznih podružničnih šol v okolici občine. Zanimalo me je socialno stanje otrok v občini, šolske zgradbe, delovanje šol in njihovo vodstvo ter število učiteljev. Želela sem ugotoviti razlike v številu šoloobveznih otrok, učni uspeh na posameznih šolah ter razmere za poučevanje in spoznati učno-vzgojne dosežke učencev v preteklosti in danes. Preučevanja sem se lotila od samih ustanovitev šol pa vse do danes oziroma do njihovega propada. Glavni vir raziskovanja so bile šolske kronike, ki vsebujejo točne in ključne informacije, nekaj literature pa sem našla v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. V veliko pomoč so mi bile tudi učiteljice na hrastniški in dolski šoli, saj so mi ponudile veliko informacij o svojih lastnih doživljanjih poučevanja v različnih obdobjih. Preučila sem tudi literaturo o razvoju šolstva na slovenskih tleh, ki mi je bila v veliko pomoč pri samem pisanju mojega dela. Diplomsko delo temelji na treh raziskovalnih metodah. Pri proučevanju razvoja šolstva v občini Hrastnik sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo. V nalogi sem med seboj primerjala različne šole v občini z namenom odkrivanja podobnosti in razlik med njimi. Zato sem uporabila komparativno metodo. V opisanih zgodovinskih dejstvih o razvoju šolstva v občini Hrastnik pa še zgodovinsko metodo.
Ključne besede: Občina Hrastnik, zgodovina, šolstvo, šolska kronika
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 1014; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

5.
Uvedba RFID tehnologije v podjetju KSP Hrastnik, d.d.
Jerneja Senčar, 2013, magistrsko delo

Opis: V času sodobne tehnologije so se začeli pojavljati novi načini zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Razvila se je nova identifikacijska oprema za zabojnike in vozila, razvile pa so se tudi računalniške aplikacije, ki omogočajo obvladovanje komunalnih odpadkov. V magistrski nalogi bomo predstavili nov način zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, to je vgradnja RFID čipov na zabojnikih oziroma sistem »plačaj, kolikor odložiš«. Prikazali bomo različne izračune sedanjega stanja (pobiranje in odvoz odpadkov) in jih primerjali z izračuni po uvedbi RFID tehnologije. Zanima nas tudi strošek investicije v to tehnologijo in seveda povrnitev stroškov. V nalogi bomo prikazali tudi spremembe, ki jih ta tehnologija prinaša in preverili ali je smiselna za KSP Hrastnik.
Ključne besede: komunalni odpadki, RFID, »plačaj, kolikor odložiš«, Komunalno-stanovanjsko podjetje Hrastnik, d. d., zabojniki, smetarska vozila.
Objavljeno: 12.10.2013; Ogledov: 1407; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici