Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V podjetju Dravske elektrarne Maribor d. o. o. se pri remontu posameznih turbinskih sklopov v hidroelektrarnah uporabljajo pomožne zapornice turbinskih vtokov. Magistrsko delo se osredotoča na zadnjo hidroelektrarno slovenskega ozemlja na reki Dravi, to je hidroelektrarna Formin. V preteklosti so se zapleti pojavljali pri dvigu pomožnih zapornic po remontu, pri čemer so se pojavile prevelike sile trenja. Treba je bilo rekonstruirati zapornice, zato je v magistrskem delu predstavljen preračun dvižnih sil, delujočih na pomožno zapornico tako pri maksimalnem pretoku kot tudi pri delnih pretokih. Glede na preračun dvižnih sil smo izbrali konceptno rešitev s kolesi. V kolesih lahko uporabimo različne ležaje, zato smo v magistrskem delu opravili tudi preračun sil trenja za izbrane vrste ležajev. Izbran je bil kotalni ležaj, ki zagotavlja najmanjše trenje. V magistrskem delu je bila pripravljena tudi celotna PZI dokumentacija nove konceptne rešitve pomožne zapornice turbinskih vtokov s kotalnimi kolesi za hidroelektrarno Formin.
Ključne besede: hidroelektrarna Formin, pomožna zapornica, turbinski vtok, dvižne sile, tekalno kolo, PZI dokumentacija
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,07 MB)

Opis: V zaključnem delu smo konstruirali delovni oder za podjetje Dravske elektrarne Maribor. Konstrukcija je nameščena v notranjosti spiralnega ohišja Hidroelektrarne Mariborski otok in služi popravilom in vizualnim pregledom vodilnih in predvodilnih lopatic. Postavitev odra je možna med podaljšanimi revizijami. Delovni oder je v celoti konstruiran po standardu SIST EN 12811, ki predpisuje opremo za začasne gradnje. Za konstrukcijo smo izdelali zahtevnik in tehnično dokumentacijo. Glavni element odra smo numerično preračunali s programom SolidWorks, za preračun smo uporabili metodo končnih elementov. Po analizi največjih napetosti in pomikov smo ugotovili, da konstruiran delovni oder ustreza pogojem zahtevnika in standarda ter ga je možno izdelati.
Ključne besede: delovni oder, hidroelektrarna, konstruiranje, numerična simulacija, SolidWorks
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,75 MB)

Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije. Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka. Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25. Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem. V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično. RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1541; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je primerjava karakteristik alternativnih vodnih turbin s karakteristikami klasičnih vodnih turbin za malo hidroelektrarno. Male vodne hidroelektrarne so specifične, predvsem v padcu in pretoku vode, ki jo lahko izkoristimo za proizvodnjo električne energije. V diplomskem delu na konkretnem primeru ugotavljamo učinkovitost in rentabilnost alternativnih vodnih turbin, in ugotavljamo katera je v danem primeru najprimernejša. Ugotovili smo, da je izbrana alternativna turbina ugodna zamenjava za klasično vodno turbino.
Ključne besede: alternativne vodne turbine, mala hidroelektrarna, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 3063; Prenosov: 162
Celotno besedilo (4,59 MB)

Opis: V večini evropskih držav imajo investitorji velike težave pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. To nazorno kaže tudi primer umeščanja novih hidroenergetskih objektov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Reka Mura je potencialno zanimiva za gradnjo novih hidroelektrarn, kar kažejo dobre izkušnje, ki jih imajo s številnimi tovrstnimi objekti v sosednji Avstriji. Dograditev dveh »najmlajših« hidroelektrarn Gössendorf in Kalsdorf na reki Muri sega v leti 2012 in 2013. Četudi začetek aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji sega skoraj 15 let nazaj, se zdi, da so Dravske elektrarne Maribor čedalje bolj odmaknjene od pričetka investicije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako bomo v Sloveniji uresničili čedalje bolj prisotno zahtevo, da je potrebno v naslednjih letih električno energijo, pridobljeno v termo in jedrski elektrarni, nadomestiti z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Ključne besede: energija, hidroelektrarna, porečje, reka Mura, obnovljivi viri energije.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2019; Ogledov: 2760; Prenosov: 415
Celotno besedilo (3,08 MB)