| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
FIGE V VINORODNIH HALOZAH
Sabina Zorko, 2009, diplomsko delo

Opis: Na območju vinorodnih Halozah je bil izveden popis in kartiranje fig. Na podlagi tega sem izdelala karto nahajališč. Vinorodne Haloze so klimatsko prehodno območje, ki daje ugodne pogoje za uspevanje vinske trte in sadnega drevja. Figa (Ficus carica L.) je drevo toplega sredozemskega območja, ki zaradi svoje prilagodljivosti in odpornosti dobro uspeva tudi v notranjosti Slovenije, v tem primeru v vinorodnih Halozah. Na terenu so bili nabrani tudi vzorci posameznih primerkov fig, iz katerih smo v laboratoriju izvedli izolacijo DNK in jih shranili za kasnejše raziskave na tem področju. Na podlagi primerjave morfoloških značilnosti posameznih primerkov fig z objavljenimi deskriptorji lahko sklepam, da gre na območju vinorodnih Haloz za več različnih sort fig.
Ključne besede: figa (Ficus carica L.), kartiranje, vinorodne Haloze, morfologija listov in soplodij, izolacija DNK
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2840; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (16,26 MB)

3.
ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V HALOZAH
Doris Zupanič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu, ki je teoretične narave, smo predstavili trajnostni način razvoja v podeželski regiji, nato smo opredelili segmentiranje in kako ga v turizmu uporabljamo. Opisali smo turistično ponudbo in potencial v Halozah ter predstavili znamenitosti Haloz. V drugem delu, ki je praktične narave, smo predstavili analizo ankete, ki smo jo izvršili v treh slovenskim mestih med nerezidenti Haloz. Iz ankete smo ugotovili, da veliko ljudi pozna Haloze, vendar večinoma gredo tja samo takrat, ko gredo na obisk k sorodnikom/znancem ter da je promocijski material premalo kakovosten. Premalo se tudi vlaga tako kapitala kot znanja v turizem v Halozah. Izpostavili smo eno priložnost, in sicer obnovo gradu Borl. Nato smo s pomočjo ankete sestavili SWOT analizo, kjer smo opredelili prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti za razvoj regije. Na koncu smo oblikovali primere zanimive turistične ponudbe za tri izbrane segmente povpraševanja.
Ključne besede: Haloze, ponudba nočitev v Halozah, gostinska ponudba Haloz, znamenitosti Haloz, SWOT analiza, itinerar za enodnevni izlet po Halozah, itinerar za dvo- ali več-dnevni izlet z nočitvijo po Halozah.
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 1246; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (280,74 KB)

4.
5.
RAZVOJ IN TRŽENJE STORITEV TURISTIČNE DESTINACIJE
Tanja Leskovar, 2016, diplomsko delo

Opis: Turizem predstavlja eno izmed najbolj perspektivnih gospodarskih področij v sodobnem svetu. Iz leta v leto se vse bolj razvija, tako v urbanih naseljih kot na podeželju. Haloze – svet neokrnjene narave, doživetij in domačnosti - nudijo številne možnosti za razvoj turizma. Poglavitna dejavnika ponudbe sta raznolika pokrajina ter čisto okolje. Analiza sedanje ponudbe in izdelava predlogov za njeno nadgradnjo v prihodnosti sta bila zato namen tega diplomskega dela. V drugem poglavju smo se osredotočili na elemente marketinškega spleta storitev ter opredelili pojem podeželje kot turistično območje. V tretjem poglavju smo predstavili osnovne turistične produkte destinacije: turistično cono Haloze–Zagorje, vinsko-turistično cesto Haloze in turistično vas Halonga. V okviru diplomske naloge smo izvedli tudi anketo o prepoznavnosti in promociji pokrajine Haloze in njenih turističnih storitev. Anketa je potekala preko spleta; tako smo z njo zajeli široko populacijo ljudi različnih starostnih skupin ter iz različnih slovenskih pokrajin. V četrtem poglavju smo se osredotočili na Haloze, reliefno razgibano obmejno slovensko pokrajino. Opisali smo glavne značilnosti tega območja, tako kulturne kot naravne znamenitosti, etnografske značilnosti, običaje ter kulinariko. Hkrati smo opredelili kolesarski turizem kot eno izmed pomembnih športno rekreacijskih turističnih dejavnosti za razvoj turizma na podeželju. Območje Haloz omogoča razvoj turistične ponudbe, ki ponuja obiskovalcem neposredni stik z naravo. Tako smo podali predloge za nadgradnjo že obstoječe turistične ponudbe ter razvoj novih turističnih storitev.
Ključne besede: turistična storitev, podeželje, marketinški splet, Haloze.
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 563; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V VZHODNIH HALOZAH
Biserka Kodrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih v Vzhodnih Halozah. Naselja so bila izbrana glede na rabo tal in temu prilagojenega načina kmetovanja. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev. Stopnja kmetijskega onesnaževanja je izražena s pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati anketiranja so pokazali, da so vsa obravnavana naselja presegla mejo 15 GJ/ha, za katero velja, da se pri višjih vrednostih obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Med rezultati znotraj naselij po posameznih kmetijah pa se pojavljajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti zaradi različne velikosti kmetij in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Vzhodne Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost kmetijstva, Slesserjeva metodologija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 746; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

7.
GERMANISMEN IN HALOZE
Marjeta Visinski, 2016, diplomsko delo

Opis: In der Geschichte war Deutsch aus politisch-wirtschaftlichen Gründen auf dem slowenischsprachigen Gebiet in allen Bereichen des öffentlichen Lebens die beeinflussende Sprache, was zu Entlehnungsprozessen und Lehnübersetzungen aus der deutschen in die slowenische Sprache führte. Eine große Zahl deutscher Wörter gelangte ins Slowenische, die als Germanismen ihren Platz in den Dialekten fanden. Ziel der Diplomarbeit Germanismen in Haloze war, den heutigen Stand der Kenntnis und des Gebrauchs von Germanismen in der Region Haloze zu erforschen. Untersucht wurde die Abhängigkeit der Kenntnis und des Gebrauchs der Germanismen vom Geschlecht, Alter, von der Ausbildung und vom Deutschkenntnis der Sprecher um festzustellen, ob sich die Intensivität des täglichen Germanismengebrauchs unter diesen Faktoren unterscheidet und welche Bedeutung ein eventueller Unterschied für die Zukunft des Dialekts in Haloze hätte. Im theoretischen Teil wurde die geschichtliche Entwicklung der slowenischen Sprache dargestellt, die slowenisch-deutsche Sprachkontakte und die Einflüsse der deutschen Sprache auf die slowenische wurden erläutert. Weiter wurden die Begriffe Standardsprache, Dialekt und Lehnwort bzw. Germanismus allgemein erklärt, durch die geschichtliche Entwicklung behandelt und mit der geographischen, geschichtlichen und sozialen Darstellung der Region Haloze verbunden. Im empirischen Teil wurde anhand der Analyse der mit der Umfrage in den Gemeinden Makole, Žetale und Cirkulane gesammelten Daten die Abhängigkeit des Gebrauchs und der Kenntnis von 110 ausgewählten Germanismen nach Geschlecht, Alter, Ausbildung und Wissen der deutschen Sprache erforscht. Um eine breitere Sicht auf die Kenntnis und den Gebrauch der Germanismen unter den Generationen zu erlangen, wurde ein Vergleich zwischen Haloze und der schon untersuchten Gebieten von Vurberk, Ljutomer, Juršinci und vom Drautal hinzugefügt.
Ključne besede: Germanismus, Lehnwort, Dialekt, Sprachkontakt, Haloze- Dialekt, Haloze
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 910; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 652; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

9.
SPREMINJANJE VINOGRADNIŠKIH IN SADJARSKIH POVRŠIN NA SONDNIH OBMOČJIH V SLOVENIJI V POVEZAVI Z IZBRANIMI NARAVNIMI DEJAVNIKI
Tadeja Sever, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene spremembe vinogradniških in sadjarskih površin na primeru Goriških brd, Koprskih brd, vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric in Vzhodnih Haloz v obdobju med leti 2000 in 2012. Na izbranih območjih je vinogradništvo ena izmed temeljnih kmetijskih panog, pomembno pa je tudi sadjarstvo, saj se obe dejavnosti pogosto prepletata. Ugotavljali smo spremembe v povezavi z izbranimi naravnimi dejavniki: litološko podlago, nadmorskimi višinami, nakloni, funkcijskimi nakloni, ekspozicijami, globalnim sončnim obsevanjem, povprečnimi letnimi temperaturami, povprečno letno višino padavin in tipi prsti. Podatke za naravne dejavnike smo dobili iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa, z velikostjo celic 25 m × 25 m. Analizirali smo spremembe smeri sadjarskih in vinogradniških pokrajin s pomočjo slojev o rabi tal za leti 2000 in 2012. Spremembe vinogradniških in sadjarskih površin v povezavi z naravnimi dejavniki so predstavljene v navzkrižnih tabelah. Ugotovili smo, da se je v obdobju med leti 2000 in 2012 površina vinogradov zmanjšala na vseh območjih, razen v Goriških brdih, za sadjarske površine pa velja ravno obratno, povečale so se na vseh območjih razen na območju Koprskih brd. Povezanost med dvema spremenljivkama, in sicer med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in naravnimi dejavniki, prikazuje Cramerjev korelacijski koeficient. Največja zveza na vseh izbranih območjih je med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in prstmi. Najmanjši vpliv na vinogradniške in sadjarske površine v Goriških brdih je imela ekspozicija. V Koprskih brdih je litološka podlaga imela najmanjši vpliv na vinogradniške površine, na sadjarske pa globalno sončno obsevanje.
Ključne besede: Goriška brda, Koprska brda, vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice, Vzhodne Haloze, vinogradi, sadovnjaki, naravni dejavniki, umik vinogradniških in sadjarskih površin, Cramerjev korelacijski koeficient
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 712; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (5,74 MB)

10.
Marketinška analiza podjetniške dejavnosti na vinogradniški kmetiji
Katarina Pungračič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava osvetljuje marketinško dejavnost na izbrani družinski vinogradniški kmetiji v Sloveniji. Vključuje uvodno predstavitev izbranih statistik vinarstva v Sloveniji in predstavitev analize osnovnega trženjskega spleta (4P) – produkta/storitve, cen, prodajnih poti in promocije. Rezultati raziskave kažejo, da se je zaradi aktivne promocije v letih 2015–2017 spremenila struktura gostov na analizirani kmetiji. Povečal se je obseg penzionskih gostov iz 18 na 187. Trženjske aktivnosti so v obdobju 2013–2017 vplivale tudi na povišanje cen različnih tipov vina lastne ponudbe.
Ključne besede: vinogradništvo, turistična kmetija, trženjska analiza, Haloze
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 340; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (724,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici