1. Dravčani : Zgodovina Dravcev in njenih prebivalcevJanja Hojnik, 2025 Ključne besede: Haloze, Dravci, Borl, Zavrč, zemljiški gospodje, podložniki, svobodni kmetje, pravosodje, šolstvo, umrljivost, vojne
Objavljeno v DKUM: 03.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (195,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru velike varniceElin Kamenšek Krajnc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi predstavljamo izsledke raziskave besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru Velike Varnice. Območje sodi v panonsko narečno skupino, tamkajšnji prebivalci pa govorijo haloško narečje. V teoretičnem delu smo Veliko Varnico geografsko umestili in opisali, predstavili pa smo tudi zgodovino tega območja. Krajevni govor Velike Varnice smo tudi narečno umestili ter dodali njegov glasoslovni oris. Osrednji del naloge obsega slovarsko urejeno in fonetično zapisano besedje. 162 leksemov, zbranih na terenu s pomočjo Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik, smo slovarsko uredili in jih analizirali glede na izvor. Ugotavljali smo še zastopanost gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Ugotovili smo, da je v krajevnem govoru Velike Vrnice največ besedja slovanskega izvora, med prevzetimi leksemi pa je največ germanizmov. Večina zbranega gradiva je zabeležena v obeh knjižnih slovarjih.
Ključne besede: dialektologija, Haloze, Velika Varnica, haloško narečje, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,81 MB) |
3. Zasnova poselitve v občini PodlehnikPetra Grabrovec, 2021, magistrsko delo Opis: Zasnova poselitve je pomemben dejavnik razvoja naselij, saj gre za strokovno presojo o razmestitvi dejavnosti v prostoru. Sledeče delo obravnava zasnovo poselitve v občini Podlehnik. Predmet obravnave so deli strnjenih naselij, v katerih predvidevamo razvoj dejavnosti. To so deli naselij Dežno pri Podlehniku, Podlehnik, Sedlašek, Stanošina in Zakl. Za ta naselja je bila narejena morfološka analiza. S slednjo je bilo ugotovljeno dejansko stanje v prostoru. V naseljih smo opredelili potencialne površine za posamezne dejavnosti. Zaradi dolgoročne zasnove smo določili večje potencialne površine kot je dejansko potrebno. Te bodo ostale kot možnost širitve za posamezne dejavnosti v prihodnje. Na podlagi morfološke analize naselij in opredelitve potencialnih površin smo izdelali predloge prostorske ureditve za naselja. V predlogih smo razmestili površine posameznih dejavnosti. Stremeli smo k cilju čim manjšega nepotrebnega poseganja v prostor. S predlogi smo želeli ohraniti kulturno pokrajino Haloz in vedute naselij ter sanirati določene ponesrečene posege v prostoru. Oblikovali smo predloge za nova območja določenih dejavnosti, ki se povezujejo z obstoječimi območji. S tem želimo spodbuditi skladen razvoj naselij v občini. Magistrsko delo med drugim tudi podaja smernice oblikovanja objektov v naseljih, saj želimo s premišljeno razmestitvijo dejavnosti in s smiselno oblikovno podobo naselij oblikovati novodobno kulturno pokrajino.
Ključne besede: Naselja, podeželje, zasnova poselitve, urbanistično načrtovanje, občina Podlehnik, Haloze
Objavljeno v DKUM: 20.07.2021; Ogledov: 1040; Prenosov: 85
Celotno besedilo (48,37 MB) |
4. Marketinška analiza podjetniške dejavnosti na vinogradniški kmetijiKatarina Pungračič, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Raziskava osvetljuje marketinško dejavnost na izbrani družinski vinogradniški kmetiji v Sloveniji. Vključuje uvodno predstavitev izbranih statistik vinarstva v Sloveniji in predstavitev analize osnovnega trženjskega spleta (4P) – produkta/storitve, cen, prodajnih poti in promocije. Rezultati raziskave kažejo, da se je zaradi aktivne promocije v letih 2015–2017 spremenila struktura gostov na analizirani kmetiji. Povečal se je obseg penzionskih gostov iz 18 na 187. Trženjske aktivnosti so v obdobju 2013–2017 vplivale tudi na povišanje cen različnih tipov vina lastne ponudbe.
Ključne besede: vinogradništvo, turistična kmetija, trženjska analiza, Haloze
Objavljeno v DKUM: 03.04.2019; Ogledov: 1116; Prenosov: 152
Celotno besedilo (724,47 KB) |
5. RAZVOJ IN TRŽENJE STORITEV TURISTIČNE DESTINACIJETanja Leskovar, 2016, diplomsko delo Opis: Turizem predstavlja eno izmed najbolj perspektivnih gospodarskih področij v sodobnem svetu. Iz leta v leto se vse bolj razvija, tako v urbanih naseljih kot na podeželju. Haloze – svet neokrnjene narave, doživetij in domačnosti - nudijo številne možnosti za razvoj turizma. Poglavitna dejavnika ponudbe sta raznolika pokrajina ter čisto okolje. Analiza sedanje ponudbe in izdelava predlogov za njeno nadgradnjo v prihodnosti sta bila zato namen tega diplomskega dela.
V drugem poglavju smo se osredotočili na elemente marketinškega spleta storitev ter opredelili pojem podeželje kot turistično območje.
V tretjem poglavju smo predstavili osnovne turistične produkte destinacije: turistično cono Haloze–Zagorje, vinsko-turistično cesto Haloze in turistično vas Halonga. V okviru diplomske naloge smo izvedli tudi anketo o prepoznavnosti in promociji pokrajine Haloze in njenih turističnih storitev. Anketa je potekala preko spleta; tako smo z njo zajeli široko populacijo ljudi različnih starostnih skupin ter iz različnih slovenskih pokrajin.
V četrtem poglavju smo se osredotočili na Haloze, reliefno razgibano obmejno slovensko pokrajino. Opisali smo glavne značilnosti tega območja, tako kulturne kot naravne znamenitosti, etnografske značilnosti, običaje ter kulinariko. Hkrati smo opredelili kolesarski turizem kot eno izmed pomembnih športno rekreacijskih turističnih dejavnosti za razvoj turizma na podeželju. Območje Haloz omogoča razvoj turistične ponudbe, ki ponuja obiskovalcem neposredni stik z naravo. Tako smo podali predloge za nadgradnjo že obstoječe turistične ponudbe ter razvoj novih turističnih storitev.
Ključne besede: turistična storitev, podeželje, marketinški splet, Haloze.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 1530; Prenosov: 332
Celotno besedilo (1,54 MB) |
6. SPREMINJANJE VINOGRADNIŠKIH IN SADJARSKIH POVRŠIN NA SONDNIH OBMOČJIH V SLOVENIJI V POVEZAVI Z IZBRANIMI NARAVNIMI DEJAVNIKITadeja Sever, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene spremembe vinogradniških in sadjarskih površin na primeru Goriških brd, Koprskih brd, vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric in Vzhodnih Haloz v obdobju med leti 2000 in 2012. Na izbranih območjih je vinogradništvo ena izmed temeljnih kmetijskih panog, pomembno pa je tudi sadjarstvo, saj se obe dejavnosti pogosto prepletata. Ugotavljali smo spremembe v povezavi z izbranimi naravnimi dejavniki: litološko podlago, nadmorskimi višinami, nakloni, funkcijskimi nakloni, ekspozicijami, globalnim sončnim obsevanjem, povprečnimi letnimi temperaturami, povprečno letno višino padavin in tipi prsti. Podatke za naravne dejavnike smo dobili iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa, z velikostjo celic 25 m × 25 m. Analizirali smo spremembe smeri sadjarskih in vinogradniških pokrajin s pomočjo slojev o rabi tal za leti 2000 in 2012. Spremembe vinogradniških in sadjarskih površin v povezavi z naravnimi dejavniki so predstavljene v navzkrižnih tabelah. Ugotovili smo, da se je v obdobju med leti 2000 in 2012 površina vinogradov zmanjšala na vseh območjih, razen v Goriških brdih, za sadjarske površine pa velja ravno obratno, povečale so se na vseh območjih razen na območju Koprskih brd. Povezanost med dvema spremenljivkama, in sicer med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in naravnimi dejavniki, prikazuje Cramerjev korelacijski koeficient. Največja zveza na vseh izbranih območjih je med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in prstmi. Najmanjši vpliv na vinogradniške in sadjarske površine v Goriških brdih je imela ekspozicija. V Koprskih brdih je litološka podlaga imela najmanjši vpliv na vinogradniške površine, na sadjarske pa globalno sončno obsevanje.
Ključne besede: Goriška brda, Koprska brda, vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice, Vzhodne Haloze, vinogradi, sadovnjaki, naravni dejavniki, umik vinogradniških in sadjarskih površin, Cramerjev korelacijski koeficient
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1866; Prenosov: 142
Celotno besedilo (5,74 MB) |
7. Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu HalozMateja Krajnc, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 1534; Prenosov: 148
Celotno besedilo (5,49 MB) |
8. GERMANISMEN IN HALOZEMarjeta Visinski, 2016, diplomsko delo Opis: In der Geschichte war Deutsch aus politisch-wirtschaftlichen Gründen auf dem slowenischsprachigen Gebiet in allen Bereichen des öffentlichen Lebens die beeinflussende Sprache, was zu Entlehnungsprozessen und Lehnübersetzungen aus der deutschen in die slowenische Sprache führte. Eine große Zahl deutscher Wörter gelangte ins Slowenische, die als Germanismen ihren Platz in den Dialekten fanden. Ziel der Diplomarbeit Germanismen in Haloze war, den heutigen Stand der Kenntnis und des Gebrauchs von Germanismen in der Region Haloze zu erforschen. Untersucht wurde die Abhängigkeit der Kenntnis und des Gebrauchs der Germanismen vom Geschlecht, Alter, von der Ausbildung und vom Deutschkenntnis der Sprecher um festzustellen, ob sich die Intensivität des täglichen Germanismengebrauchs unter diesen Faktoren unterscheidet und welche Bedeutung ein eventueller Unterschied für die Zukunft des Dialekts in Haloze hätte. Im theoretischen Teil wurde die geschichtliche Entwicklung der slowenischen Sprache dargestellt, die slowenisch-deutsche Sprachkontakte und die Einflüsse der deutschen Sprache auf die slowenische wurden erläutert. Weiter wurden die Begriffe Standardsprache, Dialekt und Lehnwort bzw. Germanismus allgemein erklärt, durch die geschichtliche Entwicklung behandelt und mit der geographischen, geschichtlichen und sozialen Darstellung der Region Haloze verbunden. Im empirischen Teil wurde anhand der Analyse der mit der Umfrage in den Gemeinden Makole, Žetale und Cirkulane gesammelten Daten die Abhängigkeit des Gebrauchs und der Kenntnis von 110 ausgewählten Germanismen nach Geschlecht, Alter, Ausbildung und Wissen der deutschen Sprache erforscht. Um eine breitere Sicht auf die Kenntnis und den Gebrauch der Germanismen unter den Generationen zu erlangen, wurde ein Vergleich zwischen Haloze und der schon untersuchten Gebieten von Vurberk, Ljutomer, Juršinci und vom Drautal hinzugefügt.
Ključne besede: Germanismus, Lehnwort, Dialekt, Sprachkontakt, Haloze- Dialekt, Haloze
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1856; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,11 MB) |
9. OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V VZHODNIH HALOZAHBiserka Kodrič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih v Vzhodnih Halozah. Naselja so bila izbrana glede na rabo tal in temu prilagojenega načina kmetovanja. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev. Stopnja kmetijskega onesnaževanja je izražena s pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati anketiranja so pokazali, da so vsa obravnavana naselja presegla mejo 15 GJ/ha, za katero velja, da se pri višjih vrednostih obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Med rezultati znotraj naselij po posameznih kmetijah pa se pojavljajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti zaradi različne velikosti kmetij in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Vzhodne Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost kmetijstva, Slesserjeva metodologija.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1492; Prenosov: 154
Celotno besedilo (3,42 MB) |
10. |
