| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VZPONI IN PADCI V MEDDRŽAVNIH STIKIH KRALJEVINE SHS 1919-1929- PRIMER MADŽARSKA
Tamara Lorenčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Konec prve svetovne vojne je povzročil razpad Avstro-Ogrske. Na njenih ostankih so nastale nove državne tvorbe, med njimi tudi Republika Madžarska in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hkrati je nastanek novih držav sprožil trenja med le-temi, ki so bila povezana predvsem z razmejitvijo. Državne meje med Kraljevino SHS in Madžarsko je po likvidaciji madžarske sovjetske republike določila mirovna konferenca v Parizu. Sklepi mirovne pogodbe, ki jo je Madžarska podpisala v Trianonu, so začrtali značaj jugoslovansko-madžarskih odnosov v nadaljnjih letih. Le-te so v preučevanem obdobju zaznamovale madžarske težnje po reviziji Trianona in po ponovni vzpostavitvi monarhije Habsburžanov na Madžarskem. Proti tem težnjam se je borila trozveza držav, imenovana Mala antanta. Vanjo je bila vključena Kraljevina SHS. Prav skozi delovanje omenjene zveze lahko spremljamo razvoj jugoslovansko-madžarskih stikov, ki so v obdobju do leta 1929 doživljali vzpone in padce, v drugi polovici 20. let 20. stoletja pa jih je zaznamovalo povezovanje Madžarske s fašistično Italijo proti Kraljevini SHS. Z diplomskim delom želimo predstaviti razvoj jugoslovansko-madžarskih stikov skozi časniško gradivo, analizirati vlogo Jugoslavije v Mali antanti v odnosu do Madžarske ter preučiti vpliv sklepov maloantantnih konferenc na jugoslovansko-madžarske stike.
Ključne besede: Ključne besede: Avstro-Ogrska, Republika Madžarska, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, madžarska sovjetska republika, mirovna konferenca v Parizu, Trianon, jugoslovansko-madžarski stiki, revizija, Habsburžani, Mala antanta
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2667; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
VLAHI V LIKI IN KRBAVI V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Rok Batinica, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vlahi v Liki in Krbavi v zgodnjem novem veku predstavlja kompleksen opis problema vlahov na Balkanu in v točno določenih delih hrvaške Vojne krajine. Vlahi še danes predstavljajo svojevrsten etnični in socialno-ekonomski problem na prostoru Balkana. Z njimi so se in se še danes ukvarjajo predvsem evropski znanstveniki: etnologi, etnografi, jezikoslovci, antropologi, pravniki, zgodovinarji idr. Obravnavani so v različnih nacionalnih zgodovinopisjih, jaz pa sem posebej izpostavil hrvaško in srbsko. S prihodom Slovanov in drugih ljudstev na Balkanski polotok so se pričele intenzivnejše migracije, mešanja različnih ljudstev in nastajanje novih socialno-ekonomskih skupin. V času srednjega veka pa so vpadi osmanskih Turkov pričeli pospeševati migracije tako vlaškega elementa kot tudi drugih. Migracije in mešanje prebivalstva so potekale več stoletij, s tem pa tudi integracija v različne etnije, kjer je imela močan vpliv predvsem vera. Vlahi so že proti koncu 16. in tekom 17. stoletja na področju Like in Krbave predstavljali večji del takratnega prebivalstva. Od zavzetja tega področja s strani osmanskih Turkov leta 1527 do leta 1689, ko so to ozemlje Habsburžani uspeli pripojiti nazaj k Vojni krajini, pa do sredine 18. stoletja se je prebivalstvo velikokrat izmenjalo. Na to področje je bilo poleg vlaškega elementa s prihodom Turkov naseljenih tudi veliko muslimanov, ki so predstavljali večino prebivalstva v naseljih okoli trdnjav. Po porazu Turkov pred Dunajem leta 1683 in do leta 1689 je bilo tedanje prebivalstvo iz Like in Krbave v večini izgnano, področje pa opuščeno. A se je kmalu začelo ponovno naseljevanje, predvsem z vlahi. Muslimani so skoraj popolnoma izginili. Tisti, ki so ostali, so sprejeli katoliško, redkeje pa tudi pravoslavno veroizpoved. Nekaj je bilo tudi Hrvatov, Bunjevcev in ostalih. Popis prebivalstva Like in Krbave iz leta 1712 potrjuje, da je bilo vlaškega elementa na tem področju največ in da se je do takrat že popolnoma udomačil. Nacionalno pa se je tekom stoletij predvsem zaradi vpliva vere asimiliral, preko pravoslavja v srbsko in preko katolištva v hrvaško etnijo. Tako je danes beseda, pomen oziroma ime vlah iz spomina tamkajšnjih prebivalcev skoraj popolnoma zbledela.
Ključne besede: Vlah, krajišnik, Balkan, Lika in Krbava, Vojna krajina, Hrvaška, Karlovški generalat, Habsburžani, osmanski Turki, pravoslavna vera, katoliška vera, etničnost.
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 2991; Prenosov: 191 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

3.
MESTO CELJE V DRUGI POLOVICI 15. STOLETJA
Nataša Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Druga polovica 15. stoletja je čas, ki je pomenil za Celje velike spremembe. Spremembe so se začele že leta 1451, ko jim je Friderik II. Celjski podelil mestne pravice, čeprav se je Celje kot mesto omenjalo že v listinah o pokneženju Celjskih iz leta 1436. Poleg mestnih pravic jim je določil še pomerij, oprostil jih je tlake in plačila davkov pri prodaji vina ter jim podelil hišo v kateri so si uredili rotovž. Leta 1455, po smrti Friderika, je Ulrik II. to listino potrdil in jo dopolnil s pravico meščanov do izvolitve lastnega sodnika. Leta 1456, ko je umrl še zadnji predstavnik Celjskih grofov, je prišlo do bojev za njihovo dediščino, mesto Celje pa je nato prešlo pod oblast Habsburžanov, na kar je nakazovala že obojestranska dedna pogodba med rodbinama leta 1443. Pod novim vodstvom je prišlo do sprememb v sami upravi mesta, glavno besedo so še vedno imeli sodniki, Habsburžani pa so v mesto postavili še vicedoma, ki je bil vmesni element med vodstvenimi organi Celja ter deželnim knezom. Pod vodstvom Habsburžanov so do konca zgradili obzidje, prestavili špital v mesto, gradili so mostove čez Savinjo in skrbeli za to, da hiše niso bile zapuščene in zanemarjene. Na področju gospodarstva so jim podelili privilegije, kot so bili prosto lovljenje rib in ptic (kar jim je omejila domača oblast), uvedli so obvezno skladiščenje v Celju za vse, ki so mimo tovorili trgovsko blago, zmanjšali število krčem v okolici in uvedli obvezno uporabo mitnic. Pomembna novost pa je bila tudi vodenje računskih knjig.
Ključne besede: Celje, 15. stoletje, Celjski grofje, Habsburžani, privilegiji.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 870; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Odnosi med Ptujem in Mariborom v poznem srednjem veku
Natalija Munda, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava odnose med Mariborom in Ptujem v poznem srednjem veku. V ospredje je avtorica postavila spor glede vinske trgovine na spodnjem Štajerskem med salzburškim Ptujem in habsburškim Mariborom. Sprva je imel monopol nad vinsko trgovino Ptuj, potem ko so Habsburžani dobili Maribor v svoje roke, so strmeli k temu, da bi monopol dobili v svoje roke. Pri oviranju Ptuja so bili zelo uspešni, saj so izvajali točno določene trgovske poti, po katerih samo se je smelo trgovati. V t. i. vinsko vojno med omenjenima mestoma se vključijo še druga mesta, saj je vinska trgovina v tistem času nudila izjemne možnosti za luksuzno življenje. Trgovci, na splošno gledano, so bili v tistem času najbogatejši sloj prebivalstva, bogatejši celo od plemstva. Zato se začnejo v poznem srednjem veku plemstvo in tudi samostani vključevati v vinsko trgovino, kar je meščanom predstavljalo konkurenco, predvsem samostani, ki so od deželnega kneza dobivali najrazličnejše privilegije, seveda na škodo meščanskih trgovcev. Ti majhni konflikti so botrovali k izbruhu nesoglasij, in ne nazadnje vodili k pravi vinski vojni. Epilog je dobila vinska vojna šele na sredini 17. Stoletja; leta 1654 skleneta obe mesti kompromis, ki ga potrdi tudi cesar Ferdinand III. Vinska trgovina se po podpisu sporazuma še močneje razbohoti.
Ključne besede: Srednji vek, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Radgona, vinogradništvo, vino, vinska vojna, trgovina, trgovske poti, Habsburžani, Salzburška nadškofija.
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 364; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici