Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo preučuje uporabo protokola OPC UA za povezovanje industrijskih naprav, tako komercialnih kot odprtokodnih rešitev. Namen je bil preizkusiti delovanje OPC UA v različnih okoljih, vključno z integracijo v SKADA sistem iFIX in mobilnimi aplikacijami. Uporabljene metode vključujejo konfiguracijo OPC UA strežnikov in odjemalcev ter prenos podatkov prek različnih naprav. Rezultati kažejo, da OPC UA omogoča učinkovito povezovanje, vendar zahteva optimizacijo za realno-časovne aplikacije. Priporočila vključujejo izboljšanje interoperabilnosti in podpore za novejše OPC UA FX.
Ključne besede: avtomatizacija, PLK, OPC UA vmesnik, SCADA sistemi, komunikacijski protokoli, Raspberry Pi
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Cilj magistrskega dela je bil implementirati aplikacijski programski vmesnik, ki bi sadjarjem na enostaven način, s pomočjo desetih slik iz sadovnjaka, omogočal izračun zgodnje napovedi pridelka. V magistrskem delu je najprej predstavljen pomen tehnologije v agrikulturi in pregled sorodnih obstoječih del. Temu sledi predstavitev zasnove projekta in nato podroben opis implementacije vsakega dela naše rešitve, kjer je predstavljena implementacija strežnika, iskanja referenčnega objekta, iskanja jabolk ter napovedi pridelka. Na koncu magistrskega dela je opisano še testiranje naše implementacije na štirinajstih skupinah slik iz različnih sadovnjakov. Testi so pokazali, da je aplikacijski programski vmesnik dosegel povprečno 79,49 % natančnost pri napovedovanju pridelka jabolk.
Ključne besede: ocena pridelka, sadjarstvo, obdelava slik, detekcija objektov, aplikacijski programski vmesnik
Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (13,58 MB)

Opis: Cilj magistrskega dela je bil razviti prototip uporabniškega vmesnika spletne aplikacije za zaznavanje poplav v okviru mednarodnega študentskega projekta. Z deskriptivno metodo je bila pregledana literatura in opisani ključni pojmi uporabniških vmesnikov, grafičnega oblikovanja, spletnih aplikacij in medkulturne komunikacije. Primerjalna analiza različnih strokovnih virov je razkrila najučinkovitejše pristope k estetskemu oblikovanju. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bil razvit prototip, ki je bil testiran z vprašalnikom UEQ za pridobitev ocene o uporabniški izkušnji. Rezultati so pokazali, da dobro zasnovan vmesnik, ki upošteva oblikovalska načela, bistveno izboljša učinkovitost in uporabniško izkušnjo spletnih aplikacij.
Ključne besede: uporabniški vmesnik, spletne aplikacije, UI oblikovanje, grafično oblikovanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,66 MB)

Opis: Glavno temo diplomske naloge predstavlja primerjalna analiza orodij za oblikovanje uporabniških vmesnikov: zaprtokodnega orodja Figma in odprtokodnega orodja Penpot. Namen dela je bil oceniti njune prednosti, slabosti in izzive pri uporabi ter raziskati vpliv razlik v funkcionalnostih na učinkovitost dela in kakovost digitalnih produktov. V praktičnem delu smo v obeh orodjih oblikovali spletno aplikacijo in ocenili, kako razlike v funkcionalnostih vplivajo na končni izdelek. Ugotovili smo, da Figma izstopa po širokem naboru knjižnic, pripomočkov in vtičnikov, medtem ko Penpot, z odprtokodno naravo in brezplačnimi funkcionalnostmi, omogoča prilagodljivosti in večji nadzor nad kodo. Rezultati so poudarili pomembnost prave izbire orodja pri oblikovanju digitalnih produktov.
Ključne besede: orodja, oblikovanje, uporabniški vmesnik, Figma, Penpot
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (4,02 MB)

Opis: V doktorski nalogi je obravnavana problematika razvoja sferičnega aktuatorja, ki za svoje delovanje izrablja magnetoreološki pojav magnetne tekočine. Gre za močno povišanje viskoznosti pod vplivom magnetnega polja. Predvidena končna uporaba aktuatorja je v haptičnih aplikacijah. Aktuator je sestavljen kot krogelni sklep statorja z votlino in sferičnega rotorja, na katerega je pritrjena krmilna palica. V stator je vgrajena tuljava za vzbujanje magnetnega polja. Razvoj aktuatorja je potekal v več korakih. Prvi je bil sestava osnovnega tridimenzionalnega modela aktuatorja s parametriziranimi dimenzijami glede na določene mehanske in magnetne zahteve. Določeni so bili štirje prosti parametri (s postavljenimi spodnjimi in zgornjimi mejami). Njihove vrednosti so bile poiskane v drugem koraku razvoja. To je bila optimizacija geometrije modela. Za ta namen je bila formirana ciljna funkcija, z minimizacijo katere so bile poiskane vrednosti prostih parametrov. Ciljna funkcija je bila postavljena tako, da je bila iskana rešitev, ki zagotavlja maksimalen navor ob čim manjših dimenzijah aktuatorja in ustreznih magnetnih razmerah, na ključnih mestih v aktuatorju. Za optimizacijo je bil uporabljen algoritem diferenčne evolucije. Sestava modelov in optimizacija sta bila izvedena s kombinacijo programskih orodij Simulia Opera in Matlab. V tretjem koraku je bila na podlagi rezultatov optimizacije opravljena numerična analiza optimiziranega modela. Pri tem je bila izračunana odvisnost zavornega navora aktuatorja v odvisnosti od toka skozi tuljavo. Četrti korak je bil prilagoditev tridimenzionalnega modela možnostim fizične izvedbe aktuatorja. Osnova za prilagojen model je bil predhodno izračunan optimiziran model. Na prilagojenem modelu je bila izvedena numerična analiza za določitev odvisnosti zavornega navora od toka skozi tuljavo. Na podlagi prilagojenega modela je bil v petem koraku izdelan fizični prototip. V zadnjem koraku so bile nad prototipom izvedene meritve odvisnosti navora od toka skozi tuljavo aktuatorja. Rezultati meritev so bili primerjani z rezultati numeričnih analiz na prilagojenem modelu.
Ključne besede: Magnetoreološka tekočina, sferični aktuator, haptični vmesnik, metoda končnih elementov (MKE), krmilna palica, diferenčna evolucija (DE)
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (6,94 MB)