1. Inovativna sinteza poroznih glicidil metakrilatnih zrn s tehniko suspenzijske polimerizacije HIP emulzije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeTilen Vozelj, 2025, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela smo razvijali metodo za sintezo visoko poroznih polimernih kroglic na osnovi GMA (glicidil metakrilat) in EGDMA (etilenglikol dimetakrilat). Za dosego visoke poroznosti v kroglicah smo izvedli suspenzijsko polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze. Ker so emulzije viskozni sistemi, smo najprej proučili vpliv različnih deležev notranje faze na viskoznost emulzije in posledično na morfologijo polimeriziranih materialov. Ugotovili smo, da z zviševanjem deleža notranje faze narašča viskoznost emulzije, velikost por v končnih produktih se povečuje, stene por se tanjšajo, povezovalne pore postajajo večje in bolj sferične oblike, specifična površina pa se poveča z 2,4 na 3,1 m²/g.
V naslednjem koraku smo pripravili suspenzijo emulzije z visokim deležem notranje faze tako, da smo k homogeni emulziji dodali vodno raztopino stabilizatorja, suspenzijo temeljito premešali in izvedli fotopolimerizacijo. Kot končni produkt smo dobili polimerne kroglice, med katerimi so bile nekatere skoraj popolnoma sferične, druge pa bolj cilindrične oblike. Kroglice so ohranile odprto celično morfologijo.
Pripravljene materiale smo karakterizirali z različnimi tehnikami, vključno s FTIR spektroskopijo, porozimetrijo, vrstično elektronsko mikroskopijo in elementno analizo, kar je omogočilo podrobno razumevanje njihove strukture, morfologije in kemijskih lastnosti.
Ključne besede: porozni polimeri, poliHIPE, HIP emulzija, glicidil metakrilat, suspenzijska polimerizacija
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (5,24 MB) |
2. Funkcionalizacija poli(eugenol metakrilata) s tiol-en kemijoTim Oražem, 2025, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge smo izvedli sintezo eugenol metakrilata (EMA), ki smo ga pripravili z esterifikacijo med hidroksilno skupino eugenola in anhidridom metakrilne kisline. Tako dobljeni monomer smo nato analizirali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR) in jedrsko magnetno resonanco (NMR), pri čemer smo z obema metodama potrdili njegovo uspešno pripravo in ustrezno čistost. Reakcijski izkoristek se je gibal med 70 in 80%.
EMA smo uporabili za sintezo visoko poroznih polimernih materialov s polimerizacijo emulzije, pri čemer smo kot zamreževalo uporabili 1,6-heksandiol diakrilat (1,6-HDDA). Dobljene polimere smo podrobno okarakterizirali z uporabo FTIR spektroskopije, elementne analize (EA) ter vrstične elektronske mikroskopije (SEM). Rezultati FTIR spektroskopije in EA so pokazali, da sta bila oba monomera uspešno vgrajena v polimerno verigo, s čimer smo potrdili učinkovito polimerizacijo. Analiza z SEM pa je razkrila tipično odprtocelično strukturo z razvito notranjo poroznostjo. Velikost por v nastalih materialih se giblje med 2,7 in 25,3 μm, odvisno od deleža zamreževala. Pore so večje v primeru 15 mol% (1,6-HDDA) in manjše v primeru 85 mol% (1,6-HDDA).
V nadaljevanju smo proste alilne dvojne vezi v polimerni mreži izkoristili za funkcionalizacijo s pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionatom) (PETMP). Uspešnost reakcije smo potrdili z elementno analizo, saj je bil v modificiranem polimeru zaznan delež žvepla, ki ga v osnovnem materialu ni bilo. Analiza je pokazala, da je bil delež S višji (5,7%) pri polimerih z višjim deležem EMA (85 mol%) in obratno, nižji (4,2%) pri polimerih z nižjim deležem EMA (40 mol%).
Ključne besede: porozni polimeri, poliHIPE, HIP emulzija, eugenol metakrilat, 1, 6-heksandiol diakrilat, prosta verižna radikalska polimerizacija, tiol-en klik reakcija
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,34 MB) |
3. Sinteza eugenol metakrilata in njegova uporaba pri razvoju funkcionalnih polimernih mrež : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeVeronika Ogrin, 2025, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na razvoj in karakterizacijo polimernih materialov, pripravljenih iz eugenol metakrilata (EMA), ki smo ga sintetizirali iz eugenola z esterifikacijo z anhidridom metakrilne kisline. Na ta način smo pridobili monomer z visoko reaktivno metakrilatno funkcionalno skupino. Strukturo in čistost EMA smo potrdili z uporabo naprednih analitskih tehnik, kot sta jedrska magnetna resonanca (NMR) in Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR). Nato smo pripravili porozne polimerne materiale z dvema metodama: polimerizacijo v masi in polimerizacijo zunanje faze emulzije z visokim deležem notranje faze (t. i. HIP emulzije). V obeh primerih smo kot monomer uporabili EMA, kot zamreževalo pa etilen glikol dimetakrilat (EGDMA).
Polimerizacijo v masi smo izvedli z uporabo različnih topil (toluen, etanol, metanol in propan-2-ol), da bi preučili vpliv topila na morfologijo nastalih materialov ter na sposobnost polimerizacije eugenol metakrilata. Eugenol kljub prisotnosti proste vinilne skupine v svoji strukturi sam po sebi ni zmožen polimerizacije, medtem ko metakrilatna skupina v EMA izkazuje visoko reaktivnost, kar smo tudi eksperimentalno potrdili.
S polimerizacijo HIP emulzij smo želeli sintetizirati materiale z večjo poroznostjo in specifično površino, kar smo tudi uspešno dosegli. Sintetizirani materiali so izkazovali tipično poliHIPE strukturo z večjimi primarnimi in manjšimi sekundarnimi porami.
Pridobljene polimerne materiale smo karakterizirali z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), FTIR spektroskopijo, elementno analizo in porozimetrijo, da bi ocenili njihovo morfologijo, kemijsko sestavo ter strukturne lastnosti.
Ključne besede: porozni polimeri, HIP emulzija, poliHIPE, eugenol metakrilat, bio-osnovan polimer
Objavljeno v DKUM: 14.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (3,66 MB) |
4. Imobilizacija encimov na visoko porozne polimerne nosilce : magistrsko deloLara Berložnik, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil razviti učinkovite postopke za sintezo poroznih polimernih materialov v različnih oblikah, kot so monoliti in zrna. Monolitne materiale smo pripravili s polimerizacijo v masi in s polimerizacijo zunanje faze emulzij z visokim deležem notranje faze, medtem ko smo zrna sintetizirali s suspenzijsko polimerizacijo. Zrna smo nato uporabili kot nosilce za imobilizacijo encimov.
Najprej smo sintetizirali monolitne poli(glicidil metakrilat-ko-etilen glikol dimetakrilatne) materiale s polimerizacijo v masi, pri čemer smo uporabili različne deleže porogenega topila, ki so variirali med 0 in 200 vol. % glede na volumen monomerov. Produkt je bil krhek material, pri čemer se je z nižjimi deleži porogena tvoril material z neporozno morfologijo, z višjimi deleži pa t.i. cvetačna morfologija. S polimerizacijo zunanje faze emulzij z visokim deležem notranje faze, inducirano termično ali s fotopolimerizacijo ter uporabo zamreževala v deležih od 5 mol % do 25 mol %, smo pridobili monolitne materiale s celično morfologijo. Pore v teh materialih so bile raznolike tako po obliki kot po velikosti. Materiale smo karakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom za določitev morfologije,FTIR spektroskopijo in elementno analizo za določitev kemijske sestave ter porozimetrijo za določitev porazdelitve velikosti por in specifične površine.
Sintetizirana in okarakterizirana poli(glicidil metakrilat-ko-etilen glikol dimetakrilatna) zrna smo uporabili kot nosilce za imobilizacijo encima lipaze iz Candida cylindracea. Imobilizacijo encima smo izvedli na poroznih in neporoznih zrnih, tako z uporabo distančnika in mrežnega zamreževalca kot brez njiju. Imobilizacija je bila uspešna v vseh primerih, pri čemer je bila nekoliko bolj učinkovita ob uporabi distančnika in mrežnega zamreževalca, kar smo potrdili s testno reakcijo hidrolize 4-nitrofenil butirata. Učinkovitost vezave encima smo preverjali z določanjem koncentracije proteina pred in po imobilizaciji z Bradfordovo metodo.
Ključne besede: poliHIPE material, HIP emulzija, suspenzijska polimerizacija, imobilizacija encima, Lipaza Candida Cylindracea
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (5,33 MB) |
5. Sinteza in karakterizacija vanilin metakrilata kot prekurzorja za visoko porozne polimere : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeMaja Mraz, 2024, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge smo si zadali dva glavna cilja: sintetizirati vanilin metakrilat (VMA) in ga uporabiti kot monomer pri nadaljnji polimerizaciji za sintezo poroznega polimera. Vanilin metakrilat smo sintetizirali iz vanilina in anhidrida metakrilne kisline pri različnih reakcijskih pogojih, kjer smo spreminjali čas reakcije (48 ur in 120 ur) in jo izvajali v različnih atmosferah (na zraku in v dušikovi atmosferi). Nastali vanilin metakrilat smo okarakterizirali z infrardečo (FTIR) spektroskopijo, jedrsko magnetno resonanco (NMR) in elementno analizo (EA). Na podlagi analiz smo pri vseh pogojih potrdili nastanek vanilin metakrilata. Ugotovili smo, da je učinkovitost reakcije boljša pri daljšem reakcijskem času in v prisotnosti inertne atmosfere.
Nato smo iz VMA in etilen glikol dimetakrilata (EGDMA) pripravili kopolimer poli(VMA-ko-EGDMA) s polimerizacijo v raztopini in s polimerizacijo kontinuirane faze emulzije z visokim deležem notranje faze (HIP emulzije). V obeh primerih je polimerizacija potekala s fotoiniciatorjem Irgacure 819. Pri polimerizaciji v raztopini smo kot topilo uporabili različne deleže toluena, da bi raziskali vpliv topila na morfologijo polimera. Nastali poli(VMA-ko-EGDMA) smo okarakterizirali s FTIR spektroskopijo, elementno analizo, vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) za preučevanje morfologije monolitov in porozimetrom po Brunauer-Emmett-Teller (BET) metodi za določevanje specifične površine materiala. Neporozen polimer smo dobili le pri najnižji vsebnosti toluena, medtem ko smo pri višjih vsebnostih dobili porozen material. Pri polimerizaciji HIP emulzije smo poleg VMA in EGDMA uporabili še surfaktant Hypermer B246 za stabilizacijo emulzije, kot notranjo fazo pa vodno raztopino kalcijevega klorida heksahidrata. Nastali poli(VMA-ko-EGDMA) monoliti so bili zelo krhki, zato smo v monomerno fazo dodali še monomer 2-etilheksil akrilat (EHA), ki poveča prosti volumen polimera in s tem elastičnost materiala, kar se je v našem primeru tudi potrdilo. Nastale poli(VMA-ko-EGDMA) in poli(VMA-ko-EGDMA-ko-EHA) monolite smo nato okarakterizirali s FTIR spektroskopijo, elementno analizo, vrstičnim elektronskim mikroskopom in porozimetrom. S FTIR spektroskopijo in elementno analizo smo dokazali vključitev monomerov v polimerno verigo, s SEM-om pa smo ugotovili, da imajo poli(VMA-ko-EGDMA) monoliti odprto celično strukturo, medtem ko je pri poli(VMA-ko-EGDMA-ko-EHA) morfologija bikontinuirna.
Ključne besede: porozni polimeri, HIP – emulzija, poliHIPE, vanilin metakrilat
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 114
Celotno besedilo (5,14 MB) |
6. Priprava fluoro-poliHIPE materialov iz multifunkcionalnih akrilatovNastja Slavič, 2024, magistrsko delo Opis: Uspeh razvoja polimerov in veliko povpraševanje po polimernih izdelkih s strani hitro rastočega svetovnega prebivalstva se odraža v naraščajoči proizvodnji polimerov. Precejšni del proizvodnje predstavljajo porozni polimeri. Le-ti se zaradi svoje visoke specifične površine, nizke gostote, pretočnosti in zmožnosti kontroliranja morfologije uporabljajo v različnih aplikacijah, kot so odstranjevanje onesnaževalcev iz okolja, adsorpcija plinov, kataliza, tkivno inženirstvo, kromatografija, separacijske membrane, matrike za nadzorovano sproščanje zdravilnih učinkovin in pametni materiali.
V okviru magistrske naloge smo sintetizirali fluoro-poliHIPE materiale z različnimi stopnjami zamreženja (10 %, 20 % in 40 %) in jih primerjali z njihovimi nefluoriranimi analogi. Porozne polimere smo pripravili s polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze (HIPE). Kot monomer smo uporabili 2,2,2-trifluoroetil metakrilat oziroma etil metakrilat (TFEMA oz. EMA), ki smo ga zamrežili z uporabo različnih zamreževal (trimetilolpropan triakrilata (TMPTA), etilenglikol dimetakrilata (EGDMA), dipentaeritritol heksaakrilata (DPEHA) in pentaeritritol tetraakrilata (PETA)). Za uspešnost sinteze poliHIPE vzorcev je bila najpomembnejša stabilizacija emulzije. To smo uspešno dosegli z ustrezno izbiro vrste in koncentracije surfaktanta (Hypermer B246) in raztopine soli (1,78 % raztopina CaCl2 ∙ 6H2O), ki je predstavljala vodno fazo. Kot topilo smo izbrali toluen, za iniciacijo proste radikalske polimerizacije pa smo uporabili termični iniciator α,α'-azoisobutironitril (AIBN). Polimere smo očistili s kontinuiranim spiranjem v Soxhletovem aparatu z izopropanolom in jih okarakterizirali z različnimi metodami. S Fourierovo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR) smo preučili kemijsko sestavo sintetiziranih polimerov. Morfologijo pripravljenih poliHIPE materialov smo preučili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), specifično površino polimerov pa smo določili z uporabo Brunauer-Emmett-Tellerjeve (BET) metode. Navsezadnje smo s termogravimetrično analizo (TGA) preverili termično stabilnost pripravljenih poroznih polimerov.
Ključne besede: HIP emulzije, poliHIPE, porozni polimeri, polimerizacija, fluoropolimeri
Objavljeno v DKUM: 21.08.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 71
Celotno besedilo (4,94 MB) |
7. The impact of COVID-19 on the orthopaedic patient in Slovenia : HIP and knee replacement surgery, 90-day mortality, outpatient visits and waiting timesVesna Levašič, Denia Savarin, Simon Kovač, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction
The purpose of the study was to analyse the impact of the COVID-19 pandemic on the healthcare of the orthopaedic patient, i.e. numbers of hip and knee replacement surgeries, 90-day mortality, waiting times and outpatient clinic visits.
Methods
The Hip (HR) and Knee Replacement (KR) records from The National Arthroplasty Registry of Slovenia in the pandemic year 2020 were compared to the year 2019. To compare reasons for revision and 90-day mortality the Chi-square test was used. The median values of the number of operations and waiting times were compared with the 95% confidence intervals. The number of outpatient clinic visits was tested with the Wilcoxon Signed Ranked test.
Results
All operations fell by 19%, from 7825 to 6335. The number of Primary Total HR declined from 3530 to 2792 (21%) and the number of Primary KR from 3191 to 2423 (24%). The number of hip revisions declined by 10% and knee revisions by 25%. We did not find differences in 90-day mortality (p=0.408). Outpatient clinic visits fell from 228682 to 196582 (14%) per year. Waiting times increased by 15% for HR and by 12% for KR.
Conclusion
There was an inevitable drop in the number of surgeries and outpatient clinic visits in the spring and autumn lockdown. With the reorganisation of the orthopaedic service in Slovenia, the number of KR and HR stayed at a relatively high level despite the pandemic. An epidemiological model and mechanisms for the reduction of waiting times could overcome the impact of the epidemic.
Ključne besede: COVID-19, hip replacements, knee replacements, 90-day mortality, outpatient clinics, waiting times
Objavljeno v DKUM: 26.06.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 13
Celotno besedilo (563,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Dual-modular versus single-modular stems for primary total hip arthroplasty : a long-term survival analysisSamo K. Fokter, Nejc Noč, Vesna Levašič, Marko Hanc, Jan Zajc, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Background and Objectives: Increased revision rate of dual-modular (DM) femoral stems in primary total hip arthroplasty (THA) because of modular-neck breakage and adverse local tissue reactions (ALTRs) to additional junction damage products is well established and some designs have been recalled from the market. However, some long-term studies of specific DM stems did not confirm the inferiority of these stems compared to standard single-modular (SM) stems, and a head-to-head comparison THA is missing. The objectives of this multicentre study were to determine the survivorship and complication rates of a common DM stem design compared to a similar SM stem. Materials and Methods: In a time frame from January 2012 to November 2015, a cohort of 807 patients (882 hips) consecutively underwent primary cementless THAs at two orthopaedic centres. 377 hips were treated with a Zweimüller-type DM stem THA system and 505 hips with a similar SM stem THA system, both including a modern press-fit acetabulum. Kaplan-Meier survivorship and complication rates were compared between both groups in a median follow-up of 9.0 years (maximum, 9.9 years). Results: The 9-year survivorship of the DM stem THA system (92.6%, 95% CI 89.9–95.3) was significantly lower than that of the SM stem THA system (97.0%, 95% CI 95.2–98.8). There were no differences in revision rates for septic loosening, dislocation, and periprosthetic fractures between the two groups. One ceramic inlay and one Ti-alloy modular neck breakage occurred in the DM stem THA system group, but the main reason for revision in this group was aseptic loosening of components. Conclusions: The survivorship of the DM stem THA system was lower than the similar SM stem THA system in a comparable clinical environment with long-term follow-up. Our results confirmed that no rationale for stem modularity exists in primary THAs.
Ključne besede: total hip arthroplasty, modular necks, exchangeable necks, survival rate, complications, revision rate, primary hip replacement, prosthesis, Ti-alloy
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. The surgical treatment of osteoarthritisPeter Brumat, Samo Novak, Matevž Topolovec, Rihard Trebše, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Osteoarthritis is a degenerative condition affecting the whole joint with the underlying bone, representing a major source of pain, disability, and socioeconomic cost worldwide. Age is considered the strongest risk factor, albeit abnormal biomechanics, morphology, congenital abnormality, deformity, malalignment, limb-length discrepancy, lifestyle, and injury may further increase the risk of the development and progression of osteoarthritis as well. Pain and loss of function are the main clinical features that lead to treatment. Although early manifestations of osteoarthritis are amenable to lifestyle modification, adequate pain management, and physical therapy, disease advancement frequently requires surgical treatment. The symptomatic progression of osteoarthritis with radiographical confirmation can be addressed either with arthroscopic interventions, (joint) preservation techniques, or bone fusion procedures, whereas (joint) replacement is preferentially reserved for severe and end-stage disease. The surgical treatment aims at alleviating pain and disability while restoring native biomechanics. Miscellaneous surgical techniques for addressing osteoarthritis exist. Advanced computer-integrated surgical concepts allow for patient personalization and optimization of surgical treatment. The scope of this article is to present an overview of the fundamentals of conventional surgical treatment options for osteoarthritis of the human skeleton, with emphasis on arthroscopy, preservation, arthrodesis, and replacement. Contemporary computer-assisted orthopaedic surgery concepts are further elucidated.
Ključne besede: osteoarthritis, spine, hip, knee, ankle and foot, shoulder, elbow, wrist and hand, computer-assisted orthopaedic surgery, CAOS
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 401; Prenosov: 86
Celotno besedilo (7,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
