SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POROZNE REAKTIVNE MEMBRANE NA OSNOVI 4-VINILBENZIL KLORIDA
Andrej Seifried, 2009, diplomsko delo

Opis: Z emulzijsko polimerizacijo smo sintetizirali polimerne membrane na osnovi 4-vinilbenzil klorida (VBC), z dvo in štiri odstotnim zamreženjem z divinilbenzenom (DVB). Sintezo smo izvedli v steklenem reaktorju, kjer smo iz vodne (75 % in 80 %) in organske faze, z uporabo teflonskega mešala pripravili v/o emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE). Emulzije smo v tanki plasti nanesli na stekleno ploščo, jih s povišano temperaturo radikalsko polimerizirali in po čiščenju z difuzijo v etanolu in deionizirani vodi dobili porozne, reaktivne poliHIPE membrane. Spreminjali smo delež reaktivnega monomera 4-vinilbenzil klorida (10 %, 20 % in 25 %) v organski fazi in k trem najbolj homogenim membranam oz. njihovim emulzijam smo dodali dve inertni topili kot porogena (toluen in klorobenzen) ter plastifikator: 2-etilheksil akrilat. Sestavo membran smo spremljali z ATR spektroskopijo in SEM posnetki. Polimernim membranam smo izmerili končno debelino in pretočnost za deionizirano vodo ter preverili stopnjo nabrekanja v različnih topilih (v vodi, acetonitrilu, toluenu in kloroformu) in ugotovili, da najbolj nabrekajo v kloroformu. Preverili smo tudi reaktivnost membran, saj polimeri na osnovi VBC-ja omogočajo še nadaljnje reakcije. Tako smo jih funkcionalizirali s tremi različnimi nukleofilnimi amini: z etanolaminom, tris(hidroksimetil)metilaminom in s tris(2-aminoetil)aminom, pri 60 °C in 90 °C. Dobljene modificirane polimere smo okarakterizirali z elementno analizo ter ATR spektroskopijo, ki je potrdila stopnjo pretvorbe oz. uspešnost funkcionalizacije.
Ključne besede: divinilbenzen, emulzije z visokim deležem notranje faze, membrane, poliHIPE, porozni polimeri, 4-vinilbenzil klorid
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1993; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

4.
VPLIV TOPIL NA MORFOLOŠKO STRUKTURO POROZNIH ZAMREŽENIH POLISTIRENSKIH MEMBRAN
Silvo Seifried, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv različnih topil (porogenih) na morfološko strukturo poroznih zamreženih polistirenskih membran. Iz organske in vodne faze smo pripravili vodno-oljne (v/o) emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE). Nastale emulzije smo nanesli na stekleno ploščo v tanki plasti in jih polimerizirali s povišano temperaturo. Po čiščenju smo dobili porozne zamrežene poliHIPE membrane. Membrane smo pripravili na osnovi stirena, zamreženega z divinilbenzenom (DVB). Spreminjali smo delež vodne faze (75 % in 85 %) in delež DVB (2 % in 4 %). Da bi raziskali vpliv topil na strukturo membran, smo membrane modificirali z dodatkom plastifikatorja (2-etilheksil akrilat) in dveh porogenih topil (toluen in klorobenzen). Vse dobljene membrane smo okarakterizirali z merjenjem njihove končne debeline, s pretočnostjo za deionozirano vodo in z določitvijo stopnje nabrekanja v štirih različnih topilih (v vodi, acetonitrilu, toluenu in kloroformu). V izdelavo membran smo vključili tudi 4-nitrofenil akrilat kot reaktivno komponento v organski fazi, zaradi možnosti nadaljnje funkcionalizacije membran in uporabe pri sinteznih tehnikah.
Ključne besede: stiren, divinilbenzen, polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE), poliHIPE materiali, membrane
Objavljeno: 06.08.2009; Ogledov: 2338; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

5.
UPORABA IN RAVNANJE S HLADILNO MAZALNIMI SREDSTVI
Andreja Hasenbichel, 2010, diplomsko delo

Opis: V kovinsko predelovalni dejavnosti se pri postopkih obdelave kovin uporabljajo hladilno mazalna sredstva (HMS), ki so potrebna za nemoteno delovanje obdelovalnih strojev ter hlajenje, mazanje in odvajanje nečistoč. Pri delu s HMS moramo upoštevati predpise in zahteve za varstvo okolja, razpoložljivost surovin, delovno higieno, varnost za uporabnika in nenazadnje zniževanje stroškov. Za zagotavljane čim bolj gospodarne uporabe je potrebno kakovost HMS sistematično in periodično kontrolirati. Namen diplomskega dela je vzpostaviti takšen sistem ravnanja s HMS, ki bi z redno kontrolo zmanjšal porabo sredstev, izboljšal učinek obdelave, minimiziral odpadke in stroške vzdrževanja strojev in zastojev. V podjetju Unior d.d. smo se nadzora nad HMS lotili tako, da smo najprej vzpostavili kontrolo nad sredstvi v obratu Strojne opreme. Iz rezultatov merjenj smo ugotovili, da imajo HMS, ki jih periodično preverjamo bistveno daljši rok trajanja kot sredstva, ki jih preverjamo samo takrat, ko nastopijo težave in je zato moten delovni proces. Zato je ključnega pomena, da sistem ravnanja s HMS vzpostavimo v vseh obratih, kar bo nedvomno imelo za posledico ekološki in ekonomski učinek
Ključne besede: hladilno mazalna sredstva, HMS, emulzije, maziva, ravnanje s HMS, obvladovanje HMS, maziva, gospodarjenje s HMS, odstranjevanje HMS, predelava HMS
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 2128; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (10,46 MB)

6.
VPLIV RAZMERJA KOMONOMEROV NA MORFOLOGIJO POLI(DIVINILBENZEN-KO-ETILHEKSIL AKRILAT-KO-AKRILNE KISLINE)
Simona Jerenec, 2010, diplomsko delo

Opis: Porozni polimerni monoliti so bili pripravljeni s polimerizacijo obeh faz emulzije z visokim deležem notranje faze. V vodni fazi smo uporabili: kalijev peroksodisulfat, akrilno kislino in metilenbisakrilamid. Masni delež akrilne kisline je bil 2 % ali 5 %. V organski fazi so bili prisotni: span 80, 2-etilheksil akrilat, divinilbenzen in v nekaterih primerih še stiren. Monomer divinilbenzen je služil kot zamreževalo v organski fazi, monomer metilenbisakrilamid pa kot zamreževalo v vodni fazi. Monoliti so bili 2 %, 3 %, 5 % ali 10 % zamreženi z metilenbisakrilamidom. Kalijev peroksodisulfat je služil kot iniciator oziroma kot sredstvo, ki pospeši polimerizacijo. Elastičnost materiala smo povečali z 2-etilheksil akrilatom, ki je služil kot komonomer. Ugotovili smo, kako poliakrilna kislina glede na različen pH medij spreminja prostornino znotraj praznin monolita. Spreminjali smo delež 2-etilheksil akrilata in divinilbenzena ter preučevali mehanske lastnosti vzorcev ter njihovo morfologijo. Emulzijo z visokim deležem notranje faze smo prelili v plastičen kalup in jo izpostavili vplivom toplote (približno 60 oC), da smo sprožili polimerizacijo. Dobimo visoko porozen, zamrežen monoliten material. Zaradi razpada materiala pri čiščenju in sušenju smo začeli dodajati še stiren. Dodani stiren je izboljšal mehanske lastnosti polimerov. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo določili morfologijo monolitnega materiala in s tem potrdili njihovo poroznost ter ugotovili, kakšen je povprečen premer praznin monolita. Z infrardečo spektroskopijo smo preverili kemijsko strukturo monolitov. Monolitom smo izmerili povratni tlak s pomočjo visoke ločljivostne tekočinske kromatografije.
Ključne besede: polimerizacija emulzije, monolit, emulzija z visokim deležem notranje faze, polimerizacija, porozen material, poliHIPE
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2344; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (10,16 MB)

7.
8.
Vpliv obratovalnih pogojev na učinkovitost procesa ultrafiltracije oljno - vodnih emulzij
Janja Križan, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava v okviru diplomskega dela temelji na proučevanju delovanja komercialne ultrafiltracijske (UF) membrane za čiščenje oljno-vodnih emulzij. Proučevali smo gostoto volumskega toka (ang. flux) skozi UF membrano v odvisnosti od časa pri konstantnem transmembranskem tlaku (TMP) pri ultrafiltraciji oljno-vodnih emulzij z različnimi sestavami in vpliv TMP na gostoto volumskega toka. Iz meritev obratovanja UF pilotne naprave smo določili mehanizme mašenja membran glede na padec gostote volumskega toka. Pred in po obdelavi oljno-vodne emulzije smo spremljali naslednje fizikalno-kemijske parametre: prevodnost, pH, motnost, vsebnost Al3+ in Fe2+ ionov, kemijsko potrebo po kisiku (KPK) ter mineralna olja. Na podlagi rezultatov analiz smo določili učinkovitost čiščenja posameznih komponent. Kljub temu, da se koncentracije vseh komponent bistveno znižajo, ne ustrezajo mejnim vrednostim, ki so določene v slovenski zakonodaji (UL RS št. 45, leto 2007).
Ključne besede: oljno-vodne emulzije, ultrafiltracija, polimerne membrane, mašenje membran, učinkovitost
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 2040; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

9.
RAZVOJ AVTOMATSKEGA NANAŠALCA EMULZIJE ZA UPORABO V TISKARSTVU
Damijan Kolarič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z opisom razvoja in izdelavo avtomatiziranega stroja, nanašalca emulzije. Stroj se uporablja v tiskarstvu in je namenjen izključno za nanos emulzije na sito. Glavni cilj je izdelati unikaten, kakovosten in cenovno dostopen izdelek. Stroj je bil v celoti razvit in izdelan v podjetju GOK, Marjan Kolarič, s. p. Zaradi tega smo morali od začetka do konca reševati morebitne zaplete pri konstruiranju, izdelavi komponent, predelavah, strojnih obdelavah in montaži. S pomočjo teorije je podkrepljen praktični del, ki je bil osnova za izdelavo stroja. Skozi celotno nalogo je upodobljen slikovit prikaz poteka izdelave. Na podlagi že ugotovljenih metod in s pomočjo lastnih izkušenj je prikazana izbira določenih vgradnih komponent, opisana njihova dejanska funkcija in narejena primerjava. Ugotavljamo, da se je projekt uspešno zaključil, ker smo dosegli zadani cilj. Kot končen proizvod dobimo brezhibno delujoč stroj, ki sedaj opravlja predhodno želene zahteve.
Ključne besede: oslojevanje, sito, nanašalec emulzije, avtomatizacija v tiskarstvu.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1502; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

10.
PRIMERJAVA KERAMIČNIH IN POLIMERNIH ULTRAFILTRACIJSKIH MODULOV ZA ČIŠČENJE OLJNO VODNIH EMULZIJ
Arnela Murić, 2011, diplomsko delo

Opis: Odpadne oljno vodne emulzije so eden od glavnih onesnaževal, ki se pojavljajo v številnih industrijskih področjih in so zelo škodljive za okolje, zlasti za vodno življenje. Običajno oljno vodne emulzije vsebujejo 1 – 10 % olj, prav tako emulgatorje in druge kemikalije, kot so površinsko aktivne snovi, itd. Vse konvencionalne metode za obdelavo oljno vodnih emulzij kot so flotacija, koagulacija, adsorpcija, itd imajo svoje prednosti, vendar nobena ni učinkovita kot membranska tehnologija, ki omogoča uporabo različnih materialov, modulov, načinov obratovanja itd. Cilj te diplomske naloge je bil primerjati keramične in polimerne membranske module za obdelavo odpadnih oljno vodnih emulzij kovinsko-predelovalne industrije Hidria Rotomatika d.o.o. Poleg realnih vzorcev emulzij in permeatov iz industrijske čistilne naprave smo obratovali tudi v laboratoriju z dvema pilotnima napravama – s keramičnim in polimernim membranskim modulom – in sicer z 1, 2 in 4 % raztopinami Ultra Safe 620 v kislem in alkalnem mediju. Gre za hidravlično olje, ki ga v Hidrii Rotomatiki d.o.o. uporabljajo v proizvodnji in ki je glavni povzročitelj mašenja membran. Ugotovili smo, da so glede samega obratovanja veliko boljše keramične membrane, kjer je bilo prisotno predvsem reverzibilno mašenje membrane, medtem ko je pri polimernih membranah prevladovalo ireverzibilno mašenje membrane, ki zahteva več čiščenja. Analizno delo je obsegalo merjenje fizikalno-kemijskih parametrov: pH, prevodnost, motnost, kemijska potreba po kiskiu, težkohlapne lipofilne snovi, skupne suspendirane in železo, saj smo na podlagi zmanjšanja vsebnosti snovi v permeatih glede na vsebnost v vhodnih emulzijah potrdili višjo učinkovitost keramičnih membran v primerjavi s polimernimi.
Ključne besede: oljno vodne emulzije, membranska tehnologija, mašenje, polietilen-glikol, učinkovitost
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2127; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici