| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
RAZBARVANJE TEKSTILNIH ODPADNIH VOD Z NAPREDNIM OKSIDACIJSKIM POSTOPKOM H 2 O 2 /UV
Monika Marčec Kmetič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi kompleksne sestave tekstilnih odpadnih vod uporaba univerzalnega postopka čiščenja ni mogoča. Vse bolj se uporabljajo napredni oksidacijski postopki (angl. AOP Advanced Oxidation Processes) zaradi njihove enostavnosti in učinkovitosti. H2O2/UV postopek je najbolj učinkovit oksidacijski postopek, saj se z njim izognemo problemom kot je nastajanje mulja in obremenitev odpadne vode z ozonom. Najpogosteje uporabljeno sredstvo je vodikov peroksid, ki pa ga je zaradi njegove stabilnosti v čisti obliki potrebno ustrezno aktivirati. Glede na vrsto aktivatorja, ki ga uporablja postopek, se oksidacijski postopki razbarvanja razlikujejo med seboj. Aktivacija vodikovega peroksida se lahko izvede s pomočjo UV žarkov, ozona, ultrazvoka, toplotne energije ali kombinacije le teh. Edina kemikalija, ki jo uporabimo pri razbarvanju, je vodikov peroksid, ki pri razpadu tvori kisik, zaradi česar njegova prisotnost v odpadnih vodah ni oporečna. V nalogi preučimo vplive posameznih vhodnih parametrov kot so moč UV žarnice, koncentracija barvil, dodatka H2O2, pH modelnih raztopin in čas izpostavljenosti UV sevanja razbarvanja tekstilnih odpadnih vod. Ti postopki so zelo učinkoviti za samo razbarvanje, kot tudi za znižanje vrednosti ekoloških parametrov. Del naloge so tudi mikrobiološke preiskave odpadnih vod v tekstilni industriji in čiščenje le teh s pomočjo ultrazvoka
Ključne besede: Tekstilne odpadne vode, H2O2/UV postopek, vodikov peroksid, ultrazvok
Objavljeno: 29.11.2010; Ogledov: 2092; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (7,88 MB)

6.
PONOVNA UPORABA OBDELANE ODPADNE VODE V PROCESU BARVANJA
Ramona Irgolič, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je odpadna voda iz tekstilne tovarne Svilanit primerna za ponovno uporabo v procesu barvanja potem, ko smo jo obdelali z naprednim oksidacijskim postopkom (AOP). Eksperimentalno delo smo razdelili v dva sklopa. V prvem smo se osredotočili na študij učinkovitosti razbarvanja šestih obarvanih industrijskih odpadnih vod z naprednim oksidacijskim UV/H2O2 postopkom. V drugem sklopu smo se posvetili možnosti ponovne uporabe očiščene vode v procesu barvanja, kar smo preverjali z ugotavljanjem kvalitete obarvanega tekstilnega materiala s pomočjo barvne metrike. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da smo z UV/H2O2 postopkom dosegli zelo dobre rezultate znižanja absorbance in celotnega organskega ogljika (TOC), ko smo obdelavali odpadne vode z nizko začetno absorbanco in prevodnostjo. Pri bolj koncentriranih odpadnih vodah z visoko začetno absorbanco in prevodnostjo bi bilo potrebno UV/H2O2 postopek kombinirati z drugimi tehnologijami čiščenja kot so membranske filtracije: ultrafiltracija (UF), mikrofiltracija (MF) ali reverzna ozmoza (RO). Na ta način predvidevamo, da bi lahko znižali TOC do stopnje, ko bi bila voda primerna za ponovno uporabo. Zaključimo lahko, da so le nekateri izpusti odpadne vode tovarne Svilanit, obdelane z AOP, primerni za ponovno uporabo v procesu barvanja, druge bi bilo potrebno očistiti z dodatnimi metodami ali jih uporabiti pri postopku izpiranja ali pranja.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, razbarvanje, UV/H2O2 postopek, vodikov peroksid, ekološki parametri, absorbanca, recikliranje, ponovna uporaba obdelane odpadne vode, barvanje, barvna metrika.
Objavljeno: 19.06.2013; Ogledov: 1279; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (11,55 MB)

7.
8.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI RAZBARVANJA ODPADNE VODE Z OKSIDACIJSKIM IN REDUKCIJSKIM POSTOPKOM
Valentina Jelen, 2013, magistrsko delo

Opis: Eksperimentalno delo je razdeljeno na tri večja poglavja, in sicer na razbarvanje odpadne vode po laboratorijskem barvanju, razbarvanje odpadne vode po industrijskem barvanju in ugotavljanje uspešnosti barvanja z očiščeno odpadno vodo. Zbrano vodo po barvanju smo obdelali po dveh postopkih, in sicer z naprednim oksidacijskim postopkom in z redukcijskim sredstvom Lorinol ter primerjali rezultate. Nato smo z očiščeno odpadno vodo po naprednem oksidacijskem postopku barvali bombažno tkanino z istimi barvili.
Ključne besede: tekstilne odpadne vode, reaktivna barvila, absorbanca, razbarvanje odpadne vode, napredni oksidacijski H2O2/UV postopek (AOP), redukcijsko sredstvo, ekološki parametri, barvna metrika
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1041; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

9.
POSKUSNO OBRATOVANJE ČISTILNE NAPRAVE INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE IZ PROIZVODNJE KEMIČNIH IZDELKOV
Branko Papler, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti izvedbo rekonstrukcije industrijske čistilne naprave (ČN) in implementacijo najboljše razpoložljive tehnike (BAT) čiščenja odpadne vode z naprednim oksidacijskim procesom – AOPs H2O2/UV/Fe3+. S projektom idejne zasnove, potrjenim v prvi polovici 2011, so stekli postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zardi vpliva na okolje in izvora odpadne vode iz proizvodnje kemičnih izdelkov (galvanskih preparatov), je bil ključni del pridobitev Vodnega soglasja in Okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij v vode, izdanih s strani Agencije RS za okolje. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je sledilo enoletno obdobje poskusnega obratovanja industrijske ČN, ko mi je bila zaupana tudi vloga odgovorne osebe za obratovanje ČN. Pripravili smo poslovnik in navodila za obratovanje ČN, obratovalni dnevnik, uvedli smo postopke določanja parametrov čiščenja v internem laboratoriju, vključno s pripravo vzorcev za določanje KPK, ki vsebujejo H2O2. V proizvodnji smo vzpostavili sistem ločenega zbiranja in ponovne uporabe prve izpiralne vode pri čiščenju mešalnih posod. Pri obdelavi odpadne vode s povišanimi vsebnostmi fosfatov smo določili njihov vpliv na zmanjšanje učinkovitosti kemične oksidacije z H2O2/UV/Fe3+ procesom, posledično z nastankom železovega (III) fosfata. Sestava odpadne vode, ki jo je mogoče obdelati v realnem času in s sprejemljivimi stroški, ima vrednosti KPK ≤ 3 000 mg O2/l in celotnega fosforja P ≤ 250 mg P/l. Določili smo deleže znižanja vrednosti KPK kemične oksidacije v dveh reaktorjih z 24 kW in 36 kW UV svetili in končnega čiščenja z mikrofiltracijo in kationsko izmenjavo, s čimer se zagotavljajo predpisane mejne vrednosti za iztok v površinske vode. Izpolnjena sta bila tudi oba osnovna cilja projekta: novembra 2013 smo pridobili uporabno dovoljenje in s čiščenjem odpadne vode na interni ČN nismo povišali obstoječih stroškov.
Ključne besede: čistilna naprava, industrijska odpadna voda, proces H2O2/UV/Fe3+, kemični izdelki, galvanski preparati
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 2125; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

10.
The applicability of an advanced oxidation process for textile finishing wastestreams & fate of persistent organic pollutants
Julija Volmajer Valh, Alenka Majcen Le Marechal, Boštjan Križanec, Simona Vajnhandl, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The trend of sustainable use of available water resources encourages textile finishing enterprises to implement efficient wastewater treatment technologies that enable water recycling, and not just itćs discharging into the local wastewater treatment plants (WWTP). This paper presents the results obtained from the H2O2/UV treatment of wastewater from Slovene textile finishing company. Laboratory scale decolouration experiments were performed on the most representative wastewater samples, collected in three months period. In general 80 % decolouration and 86 % total organic carbon (TOC) reduction was achieved. On the other hand, the use of ultraviolet (UV) radiation to degrade and destroy organic pollutants in textile wastewater could lead to the formation of toxic dioxins and dioxin-like compounds, groups of persistent organic pollutants, especially due to the presence of halogenated compounds in textile finishing processes. For these reasons, textile wastewater samples were analysed for any content of dioxins before and after the treatment with H2O2/UV.
Ključne besede: tekstilne odpadne vode, napredni oksidacijski procesi, H2O2/UV, dioksini, textile wastewater, advanced oxidation processes, H2O2/UV, ecological parameters, dioxins
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 656; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici