Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali možnost čiščenja odpadnih voda, ki nastajajo pri sintezi omenjene farmacevtske učinkovine s pomočjo različnih oksidacijskih metod. Čiščenje odpadne vode iz proizvodnje 5-nitro-8-hidroksikinolin (5-NOK) smo izvedli s H2O2 postopkom, z ozoniranjem (O3) in z kombinacijo H2O2/ O3 ter s Fentonovim reagentom (H2O2/Fe2+). Uspešnost uporabljenih metod čiščenja odpadnih vod smo ovrednotili s pomočjo naslednjih parametrov onesnaženja odpadne vode: kemijske potrebe po kisiku (KPK), 8-hidroksikinolina in 5-nitrokinolina. S Fentonovim reagentom smo pri obdelavi odpadne vode dosegli najvišjo stopnjo znižanja vrednosti KPK obdelanih vod (72 % znižanje). Pri degradaciji 8-hidroksikinolina in 5-nitrokinolina pa smo dosegli popolno degradacijo 5-nitro-8-hidroksikinolina.
Ključne besede: 5-nitro-8-hidroksikinolin, Fentonov reagent, H2O2/O3, KPK
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1545; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,95 MB)

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi je namenjen kemometrijski karakterizaciji tekstilnih odpadnih vod, drugi pa UV/H2O2 postopku. V prvem sklopu smo s pomočjo podrobne kemijske analize posameznih tekstilnih procesnih odpadnih tokov iz tovarne Svilanit ter uporabljenih kemometrijskih metod (korelacijska analiza, CA, PCA in LDA) odpadne tokove klasificirali in ločili na tiste, ki bi se jih dalo obdelati z izbranimi tehnologijami čiščenja (UV/H2O2, UF, NF, MBR ter evapokoncentracija) v tekstilni tovarni sami. V drugem sklopu, ki je namenjen UV/H2O2 postopku, smo izvedli številne eksperimente na različnih napravah. Na laboratorijski UV/H2O2 napravi smo obdelali realne tekstilne odpadne vode iz tovarne Svilanit in Tekstina ter vodne raztopine hidroliziranega reaktivnega barvila RB 4. Na pilotni UV/H2O2 napravi smo obdelali različne realne tekstilne odpadne vode iz postopka barvanja z reaktivnimi barvili, nekaj primerov smo izvedli tudi na tekstilni odpadni vodi, ki je bila predhodno obdelana z UF v tovarni Svilanit. V tovarni Tekstina smo s pilotno UV/H2O2 napravo obdelali realne tekstilne odpadne vode, ki so bile predhodno čiščene z drugimi tehnologijami (NF, MBR ter evapokoncentracija). Najboljše rezultate smo dobili v primeru čiščenja nizko koncentriranih tekstilnih odpadnih vod (absorbanca < 1). Z in situ elektrokemijsko proizvedenim H2O2 na plinsko-difuzijski elektrodi smo pri modificiranem UV/H2O2 postopku prav tako dosegli dobre rezultate razbarvanja in razgradnje realne tekstilne odpadne vode ter raztopin hidroliziranih reaktivnih barvil. Preostali H2O2 smo po laboratorijski UV/H2O2 obdelavi uspešno odstranili z encimatsko razgradnjo (katalaza). Določene tekstilne odpadne vode iz obeh tovarn smo po UV/H2O2 obdelavi ponovno uporabili v procesu barvanja ter s pomočjo barvne metrike določili kvaliteto obarvanega tekstilnega materiala. Iz rezultatov je razvidno, da so le nekatere tekstilne odpadne vode (absorbanca < 1) po UV/H2O2 postopku primerne za ponovno uporabo, primernost ostalih pa lahko izboljšamo še s predhodnim čiščenjem z drugimi tehnologijami.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, čiščenje tekstilne odpadne vode, UV/H2O2 postopek, in situ proizveden vodikov peroksid, razgradnja vodikovega peroksida, ponovna uporaba tekstilne odpadne vode, barvna metrika, kemometrija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2016; Ogledov: 2140; Prenosov: 214
Celotno besedilo (3,30 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti izvedbo rekonstrukcije industrijske čistilne naprave (ČN) in implementacijo najboljše razpoložljive tehnike (BAT) čiščenja odpadne vode z naprednim oksidacijskim procesom – AOPs H2O2/UV/Fe3+. S projektom idejne zasnove, potrjenim v prvi polovici 2011, so stekli postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zardi vpliva na okolje in izvora odpadne vode iz proizvodnje kemičnih izdelkov (galvanskih preparatov), je bil ključni del pridobitev Vodnega soglasja in Okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij v vode, izdanih s strani Agencije RS za okolje. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je sledilo enoletno obdobje poskusnega obratovanja industrijske ČN, ko mi je bila zaupana tudi vloga odgovorne osebe za obratovanje ČN. Pripravili smo poslovnik in navodila za obratovanje ČN, obratovalni dnevnik, uvedli smo postopke določanja parametrov čiščenja v internem laboratoriju, vključno s pripravo vzorcev za določanje KPK, ki vsebujejo H2O2. V proizvodnji smo vzpostavili sistem ločenega zbiranja in ponovne uporabe prve izpiralne vode pri čiščenju mešalnih posod. Pri obdelavi odpadne vode s povišanimi vsebnostmi fosfatov smo določili njihov vpliv na zmanjšanje učinkovitosti kemične oksidacije z H2O2/UV/Fe3+ procesom, posledično z nastankom železovega (III) fosfata. Sestava odpadne vode, ki jo je mogoče obdelati v realnem času in s sprejemljivimi stroški, ima vrednosti KPK ≤ 3 000 mg O2/l in celotnega fosforja P ≤ 250 mg P/l. Določili smo deleže znižanja vrednosti KPK kemične oksidacije v dveh reaktorjih z 24 kW in 36 kW UV svetili in končnega čiščenja z mikrofiltracijo in kationsko izmenjavo, s čimer se zagotavljajo predpisane mejne vrednosti za iztok v površinske vode. Izpolnjena sta bila tudi oba osnovna cilja projekta: novembra 2013 smo pridobili uporabno dovoljenje in s čiščenjem odpadne vode na interni ČN nismo povišali obstoječih stroškov.
Ključne besede: čistilna naprava, industrijska odpadna voda, proces H2O2/UV/Fe3+, kemični izdelki, galvanski preparati
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 3356; Prenosov: 494
Celotno besedilo (5,20 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je odpadna voda iz tekstilne tovarne Svilanit primerna za ponovno uporabo v procesu barvanja potem, ko smo jo obdelali z naprednim oksidacijskim postopkom (AOP). Eksperimentalno delo smo razdelili v dva sklopa. V prvem smo se osredotočili na študij učinkovitosti razbarvanja šestih obarvanih industrijskih odpadnih vod z naprednim oksidacijskim UV/H2O2 postopkom. V drugem sklopu smo se posvetili možnosti ponovne uporabe očiščene vode v procesu barvanja, kar smo preverjali z ugotavljanjem kvalitete obarvanega tekstilnega materiala s pomočjo barvne metrike. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da smo z UV/H2O2 postopkom dosegli zelo dobre rezultate znižanja absorbance in celotnega organskega ogljika (TOC), ko smo obdelavali odpadne vode z nizko začetno absorbanco in prevodnostjo. Pri bolj koncentriranih odpadnih vodah z visoko začetno absorbanco in prevodnostjo bi bilo potrebno UV/H2O2 postopek kombinirati z drugimi tehnologijami čiščenja kot so membranske filtracije: ultrafiltracija (UF), mikrofiltracija (MF) ali reverzna ozmoza (RO). Na ta način predvidevamo, da bi lahko znižali TOC do stopnje, ko bi bila voda primerna za ponovno uporabo. Zaključimo lahko, da so le nekateri izpusti odpadne vode tovarne Svilanit, obdelane z AOP, primerni za ponovno uporabo v procesu barvanja, druge bi bilo potrebno očistiti z dodatnimi metodami ali jih uporabiti pri postopku izpiranja ali pranja.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, razbarvanje, UV/H2O2 postopek, vodikov peroksid, ekološki parametri, absorbanca, recikliranje, ponovna uporaba obdelane odpadne vode, barvanje, barvna metrika.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2013; Ogledov: 2654; Prenosov: 319
Celotno besedilo (11,55 MB)

Opis: Zaradi kompleksne sestave tekstilnih odpadnih vod uporaba univerzalnega postopka čiščenja ni mogoča. Vse bolj se uporabljajo napredni oksidacijski postopki (angl. AOP Advanced Oxidation Processes) zaradi njihove enostavnosti in učinkovitosti. H2O2/UV postopek je najbolj učinkovit oksidacijski postopek, saj se z njim izognemo problemom kot je nastajanje mulja in obremenitev odpadne vode z ozonom. Najpogosteje uporabljeno sredstvo je vodikov peroksid, ki pa ga je zaradi njegove stabilnosti v čisti obliki potrebno ustrezno aktivirati. Glede na vrsto aktivatorja, ki ga uporablja postopek, se oksidacijski postopki razbarvanja razlikujejo med seboj. Aktivacija vodikovega peroksida se lahko izvede s pomočjo UV žarkov, ozona, ultrazvoka, toplotne energije ali kombinacije le teh. Edina kemikalija, ki jo uporabimo pri razbarvanju, je vodikov peroksid, ki pri razpadu tvori kisik, zaradi česar njegova prisotnost v odpadnih vodah ni oporečna. V nalogi preučimo vplive posameznih vhodnih parametrov kot so moč UV žarnice, koncentracija barvil, dodatka H2O2, pH modelnih raztopin in čas izpostavljenosti UV sevanja razbarvanja tekstilnih odpadnih vod. Ti postopki so zelo učinkoviti za samo razbarvanje, kot tudi za znižanje vrednosti ekoloških parametrov. Del naloge so tudi mikrobiološke preiskave odpadnih vod v tekstilni industriji in čiščenje le teh s pomočjo ultrazvoka
Ključne besede: Tekstilne odpadne vode, H2O2/UV postopek, vodikov peroksid, ultrazvok
Objavljeno v DKUM: 29.11.2010; Ogledov: 3101; Prenosov: 309
Celotno besedilo (7,88 MB)