| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Leon Krmac, 2023, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu se osredotočamo na primerjavo kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. V prvem delu zaključnega dela smo z uporabo opisne metode opravili pregled literature, na podlagi katerega smo opredelili značilnosti kriminalitete na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. Hkrati smo izpostavili socio-ekonomske in demografske dejavnike, ki vplivajo na kriminaliteto na izbranih območjih. Ugotovili smo, da imajo na Grenlandiji, v primerjavi z Dansko in Ferskimi otoki, visoko stopnjo spolnih deliktov in kaznivih dejanj zoper življenje in telo. V drugem delu zaključnega dela smo predstavili sisteme kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. Z analizo statističnih podatkov o zaporskih populacijah smo prikazali stanje na področju kaznovanja primarno zaprtih oseb. Grenlandija izstopa v kontekstu nordijske izjemnosti, ki se kaže v nizki stopnji zaprtih oseb, pogosti rabi alternativnega kaznovanja in progresivni obravnavi obsojencev. V primerjavi z Dansko in Ferskimi otoki, ki imajo eno izmed najnižjih stopenj zaprtih oseb na svetu, ima Grenlandija večje število zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev. Na stopnjo zaprtih oseb vpliva tudi še vedno prisotna povezanost z danskim pravosodjem in večja nasilnost grenlandske družbe v primerjavi s fersko, kar rezultira v daljših kaznih. Ugotovili smo, da je grenlandski sistem kazenskega pravosodja v primerjavi s kazenskopravnim sistemom na Ferskih otokih bolj avtonomen od danskega
Ključne besede: zapori, kaznovanje, Danska, Ferski otoki, Grenlandija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Brexit - odraz želje volivcev po povrnitvi suverenosti
Andreja Petrič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen tega magistrskega dela je raziskati, kaj se dogaja z moderno nacionalno državo in konceptom suverenosti in samoodločbe. V svetu in v Evropi je danes vse več narodov, ki si želijo samostojnosti oziroma odcepitve bodisi od držav, v katerih živijo, bodisi od naddržav, katerim pripadajo. Najbolj aktualen primer je izstop Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije (EU) (brexit ). To bo prvi izstop iz EU, saj do uvedbe Lizbonske pogodbe leta 2009 možnost izstopa države članice iz EU ni bila nikjer jasno urejena. Po uvedbi izstopne klavzule pa ni več nobenega dvoma, ali je izstop iz EU mogoč ali ne. Zato magistrsko delo podrobno analizira, kaj bo prinesla sprožitev člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in razčleni postopek izstopa Združenega kraljestva iz EU. Osredotoči se na bodoče odnose med Združenim kraljestvom in EU ter predstavi različne možne oblike sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU po izstopu; razišče vpliv referenduma o neodvisnosti na odnose in razmerja med različnimi skupnostmi in narodi znotraj Združenega kraljestva; prihodnost Združenega kraljestva kot zvezne države in ponovna prizadevanja Škotov za državnost in neodvisnost ter morebitno združitev Severne Irske z južno sosedo Irsko. Vleče vzporednice med “osamosvajanjem” Britanije, odcepitvijo Slovenije od bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije , odhodom danske avtonomne pokrajine Grenlandije iz EU ter primerja njihove izkušnje in uporabo pravice do samoodločbe. Delo torej obravnava eno izmed trenutno najbolj aktualnih tem na svetovni ravni, ki bo nedvomno vplivala na usodo in razvoj številnih narodov.
Ključne besede: pravica do samoodločbe, suverenost, narod, neodvisnost, Evropska unija, brexit, Slovenija, Grenlandija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, člen 50 PEU, izstop iz EU
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 1731; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 8.92 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici