| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
GRADOVI NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM SKOZI ČAS IN PROBLEM IZGINJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA PRIMERU FALSKEGA GRADU
Maja Hostnikar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga nosi naslov Gradovi na slovenskem Štajerskem skozi čas in problem izginjanja kulturne dediščine na primeru falskega gradu. Razdelila sem jo na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se lotila gradov, večjih in manjših na območju slovenske Štajerske oziroma v SV Sloveniji. V tem delu lahko spremljamo, kaj se je z gradovi dogajalo v preteklosti, takrat, ko so bili na vrhuncu svojega razcveta, ko so delovali kot vojaške utrdbe in kot najpomembnejše gospodarsko, upravno, kulturno in socialno središče nekega kraja ali mesta. Okoli njih ali pod njimi so nastajala naša mesta, kraji, vasi. Gradovi so v svoji preteklosti usmerjali in določali življenje ljudi, ki so živeli na njem ali v njegovi okolici. Število gradov se je večalo, stavbe so dograjevali in opremljali v duhu tistega časa, tako so danes tisti, ki so se ohranili, pomemben vir preteklosti mnogim zgodovinarjem in drugim raziskovalcem. Na samem začetku se dotaknem tudi lastništva gradov in namena njihove uporabe v zgodovini. Žal pa skozi nadaljnja poglavja lahko spremljamo žalostno pot teh nekdaj veličastnih stavb. V naslednjih poglavjih se lotevam tematike, kaj se je z gradovi zgodilo skozi čas, poskušam odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo njihov propad, uničenje in pri nekaterih tudi popoln zaton v pozabo. O gradovih v zadnjih stoletjih ni veliko podatkov. Za čas od nekje 17. do 20. stoletja so podatki bistveno bolj skopi kot za čas zgodnjega srednjega veka. Podatki postanejo nekoliko bolj zgovorni znova okoli leta 1945, po drugi svetovni vojni. V nadaljevanju pa sem se odločila nekoliko pobliže predstaviti tudi grad v moji neposredni bližini, grad Fala. Po pogovoru z sokrajani sem ugotovila, da grad zelo slabo poznajo, tako njegovo preteklost, kot sedanjost. Sama menim, da je to narobe, zato sem se odločila, da s tem delom nekako s podatki v strnjeni obliki nekoliko približam grad tistim, ki bi jih morebiti zanimal, a niso vedeli, kje bi podatke dobili. Dejansko sem črpala podatke iz zelo različnih sekundarnih virov, jih dopolnjevala in usklajevala, saj je o gradu Fala malo napisanega. Sploh za čas od 15. stoletja dalje. Grad pa tudi danes še vedno, kljub temu, da se obnavlja, oživlja z raznimi vsebinami, ki jih predstavljam v poglavju Grad Fala danes, nekako ne najde poti do tukajšnjih ljudi ali bolje rečeno oni do njega. In morda bo moje delo nekoliko pomagalo tudi tukaj. Grad Fala je skozi zgodovino skoraj propadel, v 20. stoletju ga je zob časa že precej načel, kar zadeva zidove, tla, strope, streho, omete. Nov lastnik se zadnjih pet let trudi z obnovo, vendar se mu tukaj na pot postavlja veliko ovir in vprašanje je, kako se bo pot gradu nadaljevala. Moj namen je, da poudarim pomen kulturne dediščine za narod. Temu sem se posvečala tudi v empiričnem delu diplomske seminarske naloge. Tukaj sem najprej izvedla intervju z lastnikom gradu Fala, Milanom Slavičem, kjer sva se osredotočila zlasti na načrte, ki jih ima z gradom, na njegov pogled na grad in pomen le-tega za okoliške prebivalce. Spregovorila pa sva tudi o težavah, s katerimi se sooča pri obnovi. Tukaj ni mogel mimo Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, ki žal deluje po predpisih, ki večkrat zavirajo, kot pa spodbujajo obnovo naših kulturnih spomenikov. Njihove zahteve po navadi terjajo velike finančne vložke v papirje, medtem ko bi ta denar lahko šel že za samo delo na gradu. Drugi del empiričnega dela diplomske seminarske pa sem posvetila anketnemu vprašalniku, izvedenemu med okoliškimi prebivalci gradu Fala. Tukaj me je zanimal predvsem odnos ljudi do gradu in nasploh do naše kulturne dediščine. Kaj jim pravzaprav pomeni, je po njihovem mnenju smiselno ohranjati te materialne ostanke, ki nam jih je zapustila preteklost, in če da, zakaj. Z analizo tega vprašalnika bom tudi potrdila ali pa zavrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila na začetku naloge.
Ključne besede: Gradovi, Grad Fala, kulturna dediščina.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

2.
Obisk vrtčevskih skupin na gradovih
Nika Škvarč, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti, v kolikšni meri vrtčevske skupine obiskujejo gradove. Cilji diplomske naloge so bili raziskati in ugotoviti, kako pogosto vzgojiteljice načrtujejo obisk kulturnih ustanov in katerih, kolikokrat v svoji karieri so načrtovale obisk gradu in kateri so razlogi, da jih načrtujejo ali ne načrtujejo. Obenem nas je zanimalo tudi, kolikokrat mesečno zaposleni na gradu Sevnica gostujejo predšolske otroke, za katere programe se vrtci najpogosteje odločajo ter za katerimi cilji stremijo pedagogi kustosi ob načrtovanju programov za predšolske otroke. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali grad in življenje na njem, podali razloge za obisk gradu in njegovo ponudbo predšolskim otrokom. Podrobneje smo opisali program za otroke gradu Sevnica ter poudarili pomen sodelovanja vrtca s širšim okoljem in s pedagogi kustosi. V teoretičnem delu smo zajeli tudi vpliv odraslega o ozaveščanju otrokovega odnosa do kulture, naloge vzgojiteljev in staršev ter vlogo in pomen izkustvenega učenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o obiskovanju vrtčevskih skupin na gradovih. Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikov vzgojiteljic, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, medtem ko smo podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom pedagoga kustosa, obdelali kot vodeni intervju, kar pomeni, da smo jih obdelali vsebinsko, kot kritično ovrednotenje podanih odgovorov. Na podlagi rezultatov raziskav smo ugotovili, da obiski vrtčevskih skupin na gradovih niso tako pogosto načrtovana dejavnost kot načrtovanje obiskov drugih kulturnih ustanov, kar je lahko posledica različnih dejavnikov in razlogov. Kljub temu pa rezultati prikazujejo tudi zadosten delež vzgojiteljic, ki pripisujejo obiskovanju gradov veliko vrednost, kar nas opomni na ozaveščanje vzgojiteljic o pomenu spoznavanja zgodovine, kulturne dediščine ter umetnosti v povezavi z izkustvenim učenjem.
Ključne besede: gradovi, izkustveno učenje, predšolski otroci, sodelovanje, vloga odraslih
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 401; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (285,12 KB)

3.
4.
5.
6.
LJUBLJANSKO BARJE, KULTURNOZGODOVINSKI ORIS
Špela Verbič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja kratek kulturnozgodovinski oris Ljubljanskega barja. Obravnava njegovo umestitev v prostor in v različnih časovnih obdobjih, s poudarkom na koliščarjih, antičnem času in v obdobju od konca 18. stoletja naprej, ko so na tem območju potekala osuševalna dela. Ljubljansko barje prikaže kot pomembno območje tako za Slovenijo kot tudi za Evropsko unijo in svet. Opisuje naravno in kulturno dediščino ter osebnosti, ki so tako ali drugače povezane z njim.
Ključne besede: Ljubljansko barje, koliščarji, šota, kulturna dediščina, cerkve, gradovi, osebnosti
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2373; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1019,24 KB)

7.
Kulturna dediščina Savinjske doline
Urška Jaušovec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je strnjeno predstavljena kulturna zgodovina Savinjske doline. Območje je orisano geografsko, opisana so arheološka najdišča, gradovi, sakralna dediščina in dediščina vsakdanjega življenja. Prav tako so predstavljene pomembnejše vzgojno-izobraževalne in kulturno-izobraževalne ustanove, muzejske zbirke ter pomembnejše osebnosti Savinjske doline. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Savinjska dolina, zgodovina, kulturna dediščina, arheološka dediščina, dediščina vsakdanjega življenja, gradovi, sakralna dediščina, muzejske zbirke, razstave, kulturne ustanove, kulturna in sorodna društva, hranilništvo in posojilništvo, memorialna dediščina, osebnosti
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2346; Prenosov: 585
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

8.
Kulturnozgodovinski utrinki s Koroškega
Veronika Gnamuš, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturnozgodovinski utrinki s Koroškega je predstavljena kulturna zgodovina Koroške pokrajine. Koroška je predstavljena skozi temeljne zgodovinske dogodke, ki so pripomogli k razrešitvi meje z Avstrijo in razdeli ozemlje Koroške na dvanajst občin. Opisana so arheološka najdišča, sakralna dediščina s številnimi cerkvami in drugimi sakralnimi znamenji ter grajska in stavbna dediščina na Koroškem. Predstavljena je tudi gospodarska, tehnična in etnološka dediščina, domača obrt, kulturne institucije na Koroškem ter številni koroški kulturni in drugi ustvarjalci. V diplomskem delu je bila pri uporabi in interpretaciji virov izvedena deskriptivna raziskovalna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev, dogodkov in oseb pa zgodovinska raziskovalna metoda.
Ključne besede: Koroška, arheološka najdišča, cerkve, gradovi, stavbe, domača obrt, etnologija, kulturne institucije, koroški ustvarjalci.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1569; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

9.
STAREJŠA OBDOBJA V KULTURNI ZGODOVINI KOZJANSKEGA
Janja Cesar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena kratka kulturna zgodovina Kozjanskega vse od prazgodovine do druge polovice 17. stoletja. Območje Kozjanskega je orisano geografsko, v nadaljevanju pa je predstavljeno še z zgodovinskega vidika. Opisani so predvsem arheološka najdišča, samostani, gradovi in številne cerkve. V nalogi je uporabljena deskriptivna metoda, pri zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Kozjansko, arheološka najdišča, samostana, gradovi, cerkve.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2013; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici