1. |
2. |
3. Grad PodsredaStela Levačić, Vera Stepanov, Taja Zupan, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: gradovi, Grad Podsreda, Posvaje, kulturna dediščina, digitalizacija, turizem
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Grad RajhenburgMojca Bračun, Fran Ilić, Nataša Mamić, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: gradovi, Grad Rajhenburg, Posvaje, kulturna dediščina, digitalizacija, turizem
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 29
Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Grad SevnicaJaka Hervol, Mihajlo Jočić, Milica Vučić, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: gradovi, Grad Sevnica, Posvaje, kulturna dediščina, digitalizacija, turizem
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 241; Prenosov: 13
Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Projekt Gradovi Posavja : prihodnost je v digitalizaciji kulturne dediščineVita Petek, 2021 Opis: Slovenija je bogata z raznoliko kulturno dediščino, ki je pomemben del turistične ponudbe naše države. Zavedati se je potrebno varstva kulturne dediščine in njenega ohranjanja za naslednje generacije. To lahko uspešno storimo tudi z njeno digitalizacijo, ki omogoči ohranjanje le te ter, da postane dostopna tudi izven meja Slovenije. Študenti Fakultete za turizem, Univerze v Mariboru, so v okviru predmeta Slovenska kulturna dediščina pripravili znanstveno monografijo. Na podlagi projekta Gradovi Posavja so snovali inovativne turistične produkte teh gradov s pomočjo digitalizacije. Študentje so po analizi dobrih praks nadgradili trenutno turistično ponudbo obravnavanih gradov.
Ključne besede: gradovi, Posvaje, kulturna dediščina, digitalizacija, turizem
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 203
Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 10 gradiv! |
9. GRADOVI NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM SKOZI ČAS IN PROBLEM IZGINJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA PRIMERU FALSKEGA GRADUMaja Hostnikar, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomska seminarska naloga nosi naslov Gradovi na slovenskem Štajerskem skozi čas in problem izginjanja kulturne dediščine na primeru falskega gradu. Razdelila sem jo na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se lotila gradov, večjih in manjših na območju slovenske Štajerske oziroma v SV Sloveniji. V tem delu lahko spremljamo, kaj se je z gradovi dogajalo v preteklosti, takrat, ko so bili na vrhuncu svojega razcveta, ko so delovali kot vojaške utrdbe in kot najpomembnejše gospodarsko, upravno, kulturno in socialno središče nekega kraja ali mesta. Okoli njih ali pod njimi so nastajala naša mesta, kraji, vasi. Gradovi so v svoji preteklosti usmerjali in določali življenje ljudi, ki so živeli na njem ali v njegovi okolici. Število gradov se je večalo, stavbe so dograjevali in opremljali v duhu tistega časa, tako so danes tisti, ki so se ohranili, pomemben vir preteklosti mnogim zgodovinarjem in drugim raziskovalcem. Na samem začetku se dotaknem tudi lastništva gradov in namena njihove uporabe v zgodovini. Žal pa skozi nadaljnja poglavja lahko spremljamo žalostno pot teh nekdaj veličastnih stavb. V naslednjih poglavjih se lotevam tematike, kaj se je z gradovi zgodilo skozi čas, poskušam odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo njihov propad, uničenje in pri nekaterih tudi popoln zaton v pozabo. O gradovih v zadnjih stoletjih ni veliko podatkov. Za čas od nekje 17. do 20. stoletja so podatki bistveno bolj skopi kot za čas zgodnjega srednjega veka. Podatki postanejo nekoliko bolj zgovorni znova okoli leta 1945, po drugi svetovni vojni. V nadaljevanju pa sem se odločila nekoliko pobliže predstaviti tudi grad v moji neposredni bližini, grad Fala. Po pogovoru z sokrajani sem ugotovila, da grad zelo slabo poznajo, tako njegovo preteklost, kot sedanjost. Sama menim, da je to narobe, zato sem se odločila, da s tem delom nekako s podatki v strnjeni obliki nekoliko približam grad tistim, ki bi jih morebiti zanimal, a niso vedeli, kje bi podatke dobili. Dejansko sem črpala podatke iz zelo različnih sekundarnih virov, jih dopolnjevala in usklajevala, saj je o gradu Fala malo napisanega. Sploh za čas od 15. stoletja dalje. Grad pa tudi danes še vedno, kljub temu, da se obnavlja, oživlja z raznimi vsebinami, ki jih predstavljam v poglavju Grad Fala danes, nekako ne najde poti do tukajšnjih ljudi ali bolje rečeno oni do njega. In morda bo moje delo nekoliko pomagalo tudi tukaj. Grad Fala je skozi zgodovino skoraj propadel, v 20. stoletju ga je zob časa že precej načel, kar zadeva zidove, tla, strope, streho, omete. Nov lastnik se zadnjih pet let trudi z obnovo, vendar se mu tukaj na pot postavlja veliko ovir in vprašanje je, kako se bo pot gradu nadaljevala. Moj namen je, da poudarim pomen kulturne dediščine za narod. Temu sem se posvečala tudi v empiričnem delu diplomske seminarske naloge. Tukaj sem najprej izvedla intervju z lastnikom gradu Fala, Milanom Slavičem, kjer sva se osredotočila zlasti na načrte, ki jih ima z gradom, na njegov pogled na grad in pomen le-tega za okoliške prebivalce. Spregovorila pa sva tudi o težavah, s katerimi se sooča pri obnovi. Tukaj ni mogel mimo Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, ki žal deluje po predpisih, ki večkrat zavirajo, kot pa spodbujajo obnovo naših kulturnih spomenikov. Njihove zahteve po navadi terjajo velike finančne vložke v papirje, medtem ko bi ta denar lahko šel že za samo delo na gradu. Drugi del empiričnega dela diplomske seminarske pa sem posvetila anketnemu vprašalniku, izvedenemu med okoliškimi prebivalci gradu Fala. Tukaj me je zanimal predvsem odnos ljudi do gradu in nasploh do naše kulturne dediščine. Kaj jim pravzaprav pomeni, je po njihovem mnenju smiselno ohranjati te materialne ostanke, ki nam jih je zapustila preteklost, in če da, zakaj. Z analizo tega vprašalnika bom tudi potrdila ali pa zavrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila na začetku naloge.
Ključne besede: Gradovi, Grad Fala, kulturna dediščina.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 1264; Prenosov: 98
Celotno besedilo (3,40 MB) |
10. Obisk vrtčevskih skupin na gradovihNika Škvarč, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je preučiti, v kolikšni meri vrtčevske skupine obiskujejo gradove. Cilji diplomske naloge so bili raziskati in ugotoviti, kako pogosto vzgojiteljice načrtujejo obisk kulturnih ustanov in katerih, kolikokrat v svoji karieri so načrtovale obisk gradu in kateri so razlogi, da jih načrtujejo ali ne načrtujejo. Obenem nas je zanimalo tudi, kolikokrat mesečno zaposleni na gradu Sevnica gostujejo predšolske otroke, za katere programe se vrtci najpogosteje odločajo ter za katerimi cilji stremijo pedagogi kustosi ob načrtovanju programov za predšolske otroke. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu smo opisali grad in življenje na njem, podali razloge za obisk gradu in njegovo ponudbo predšolskim otrokom. Podrobneje smo opisali program za otroke gradu Sevnica ter poudarili pomen sodelovanja vrtca s širšim okoljem in s pedagogi kustosi. V teoretičnem delu smo zajeli tudi vpliv odraslega o ozaveščanju otrokovega odnosa do kulture, naloge vzgojiteljev in staršev ter vlogo in pomen izkustvenega učenja.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o obiskovanju vrtčevskih skupin na gradovih. Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikov vzgojiteljic, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, medtem ko smo podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom pedagoga kustosa, obdelali kot vodeni intervju, kar pomeni, da smo jih obdelali vsebinsko, kot kritično ovrednotenje podanih odgovorov.
Na podlagi rezultatov raziskav smo ugotovili, da obiski vrtčevskih skupin na gradovih niso tako pogosto načrtovana dejavnost kot načrtovanje obiskov drugih kulturnih ustanov, kar je lahko posledica različnih dejavnikov in razlogov. Kljub temu pa rezultati prikazujejo tudi zadosten delež vzgojiteljic, ki pripisujejo obiskovanju gradov veliko vrednost, kar nas opomni na ozaveščanje vzgojiteljic o pomenu spoznavanja zgodovine, kulturne dediščine ter umetnosti v povezavi z izkustvenim učenjem.
Ključne besede: gradovi, izkustveno učenje, predšolski otroci, sodelovanje, vloga odraslih
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1235; Prenosov: 187
Celotno besedilo (285,12 KB) |
