| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Projektiranje elektroenergetskih postrojev z upoštevanjem nove zakonodaje : diplomsko delo
Matej Flisar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava projektiranje in izbiro elektroenergetske opreme. Za določevaje elektroenergetske opreme je bil uporabljen standard SIST EN 60909-0. Na osnovi standarda je bil izveden izračun maksimalnega in minimalnega kratkostičnega toka za izbiro opreme in ustrezne zaščite. Namen diplomske naloge je bilo prikazati novosti in postopek za izdelavo projekta po novi zakonodaji. V prvem delu je podrobno opisan posodobljen standard SIST EN 60909-0 iz leta 2016. Nato je na kratko opisana standardizacija. V nadaljevanju se vsebina nanaša na okvarne razmere v EES. V zaključku diplomske naloge je predstavljeno priprava postopka izdelave projekta, nov gradbeni zakon in primer izračuna kratkostičnih veličin po metodi iz starejšega in novejšega standarda SIST EN 60909-0.
Ključne besede: kratki stik, projektiranje, elektroenergetski sistemi, gradbeni zakon
Objavljeno v DKUM: 21.11.2019; Ogledov: 1361; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Omejitev lastninske pravice zaradi nedovoljene gradnje
Sabina Škarja, 2018, diplomsko delo

Opis: V naši državi je pravica do zasebne lastnine podana kot ena izmed človekovih pravic v 33. členu Ustave Republike Slovenije. Ustava RS v 67. členu določa, da je zakon tisti ki določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zato svoje nepremičnine ne moremo uporabljati, uživati in z njo razpolagati po svoji volji, v kolikor obstaja zakon, ki nas pri tem omejuje zaradi gospodarskih, socialnih in ekoloških potreb drugih oseb. Omejitve glede uživanja zasebne nepremične lastnine se najbolj značilno urejajo v prostorskih aktih, ki določajo zazidljivost in pogoje za gradnjo. Izraz "črna gradnja", ki se je pri nas uveljavil za nezakonite, nedovoljene gradbene posege v prostor obravnavamo v osrednjem delu diplomske naloge. V slovenskem prostoru sta s 1. junijem 2018 pričela veljati dva pomembna predpisa (Zakon o urejanju prostora-2 in Gradbeni zakon), ki urejata področje urejanja prostora in prostorske ukrepe ter graditev objektov. V diplomski nalogi so opisane bistvene novosti, ki nam jih prinaša novi Gradbeni zakon (GZ). Med njimi razširja pojem objekta, uvaja enostavnejše in hitrejše postopke pridobitve gradbenega dovoljenja, investitorjem želi zagotoviti večjo pravno varnost in učinkovitejši nadzor. Zakon uvaja postopke s katerimi želi omogočiti čim širšo legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni brez potrebnih dovoljenj ali v nasprotju z njimi. Neupoštevanje predpisov pri gradnji objektov je sankcionirano s strani gradbenih inšpektorjev.
Ključne besede: Omejitev lastninske pravice, javni interes, nepremičnina, nedovoljena gradnja, Gradbeni zakon, inšpekcijski postopek, ukrepi in druge sankcije gradbenega inšpektorja, legalizacija.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1367; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (791,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici