1. Dimenzioniranje jeklene hale z vuto in nadstrešnicoNejc Juvan, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava statično analizo jeklene hale z nadstrešnico skupnih dimenzij 32 m x 20 m in višine 6,5 m v skladu z aktualnimi predpisi SIST EN – Evrokod. Izvedeni so izračuni stalnih in spremenljivih obtežb, analizirane pa so notranje statične količine s pomočjo programa TOWER. V nadaljevanju je izvedeno dimenzioniranje posameznih konstrukcijskih elementov, pri čemer smo posebno pozornost namenili računski metodi dimenzioniranja vute, ki ni ustrezno vključena v obstoječo programsko opremo. Na koncu je podana rekapitulacija materiala s približnim izračunom stroškov izdelave.
Ključne besede: gradbeništvo, jeklene konstrukcije, jeklena hala, dimenzioniranje, vuta.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (9,26 MB) |
2. Študija ravnanja z viški materialov v času gradnje HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi : magistrsko deloJernej Jevševar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo na podlagi konkretnega projekta izgradnje treh hidroelektrarn na srednji Savi prikazali problematiko gospodarjenja z viški izkopnih materialov ter na osnovi raziskav in ugotovitev oblikovali konceptualni predlog rešitve, v katerem upoštevamo hierarhijo ravnanja z odpadki, pri kateri je preprečevanje nastajanja odpadkov prva prioriteta.
Pri konkretnem projektu se ocenjuje, da bo pri izvedbi zemeljskih gradbenih del nastalo 2,123 mio m3 viškov izkopnih materialov (1,643 mio m3 mineralne surovine in 0,480 mio m3 izkopanega materiala kot odpadka).
Prednostnemu vrstnemu redu hierarhije ravnanja z odpadki sledimo tako, da (znotraj zakonskih okvirov) s pridobljeno mineralno surovino ravnamo kot s stranskim proizvodom (in ne z odpadkom), ki se po plačilu koncesijske dajatve predela v nov gradbeni material z uporabnim potencialom pri gradnjah objektov. Pri ravnanju z viški izkopanega materiala kot odpadka pa upoštevamo njihovo prednostno (koristno) uporabo pri sanacijah degradiranih površin oziroma nesaniranih območij v regiji, na katerih se je v preteklosti izvajalo izkopavanje premoga.
Magistrsko delo temelji na realnem primeru izdelane dokumentacije »Študija ravnanja z viški materialov v času gradnje HE Suhadol, He Trbovlje in HE Renke na srednji Savi«, katero smo izdelali v podjetjih IBT SPI d.o.o. in PKG Šprinzer Mirko s.p. pod številko projekta 8326/22 v mesecu januarju 2023.
Ključne besede: gradbeništvo, izkop, odpadki, surovina
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (9,13 MB) |
3. Možnosti uporabe konoplje kot trajnostnega materiala na primeru gradbeništvaDenis Monetti, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza uporabe industrijske konoplje kot trajnostnega gradbenega materiala. Cilj naloge je bil raziskati potencial konoplje v gradbeništvu, oceniti njene okoljske in ekonomske učinke ter analizirati njeno konkurenčnost v primerjavi s konvencionalnimi materiali. Poleg tega je bil namen tudi ovrednotiti, kako lahko konoplja prispeva k doseganju trajnostnih ciljev in prehodu v krožno gospodarstvo.
V prvem delu naloge smo predstavili industrijsko konopljo kot rastlino, njene značilnosti in prednosti za uporabo v gradbeništvu. Konoplja je zaradi svoje hitre rasti, nizkih zahtev po pesticidih in izjemne sposobnosti zajemanja ogljikovega dioksida prepoznana, kot eden izmed najperspektivnejših materialov za trajnostno gradnjo. Posebna pozornost je bila namenjena konopljinemu betonu, ki se uporablja kot izolacijski in strukturni material. Njegove lastnosti, kot so dobra toplotna in zvočna izolacija, odpornost na ogenj in plesen, ter nizka gostota, so lastnosti ki vplivajo, da je energetsko učinkovit material, kar pomeni da pripomore k zmanjšanju porabe energije pri njegovi uporabi, ne da bi pri tem ogrožal delovanje ali udobje. Tak material ponuja visoko zmogljivost v kontekstu izolacije, bodisi toplotne bodisi zvočne.
V primerjavi z drugimi zelenimi materiali, kot so slama, les in glina, konoplja izstopa po svoji izjemni vsestranskosti, obnovljivosti in ekoloških prednostih, zlasti pri izboljševanju kakovosti tal, na katerih raste. Kljub tem nedvomnim prednostim pa se sooča z izzivi, kot so zakonodajne omejitve in omejena dostopnost na trgu, kar zavira njeno širšo uporabo. V nadaljevanju smo analizirali primere uporabe konopljinega betona, kjer se je izkazalo, da ta material pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskih obremenitev, izboljšanju bivalnega udobja ter podaljšanju življenjske dobe stavb. Kljub spodbudnim rezultatom pa je jasno, da so potrebne nadaljnje raziskave, predvsem na področju dolgotrajne obstojnosti in ekonomske upravičenosti uporabe konopljinega betona.
Sklep naloge potrjuje, da ima industrijska konoplja velik potencial za trajnostni razvoj gradbeništva, vendar je za njeno širšo implementacijo potrebno preseči regulativne ovire in povečati ozaveščenost o njenih prednostih. Konoplja ima edinstveno priložnost, da postane ključni material v prehodu k trajnostni gradnji, vendar bo to mogoče le z nadaljnjimi raziskavami in inovacijami.
Ključne besede: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, konoplja, konopljin beton, gradbeništvo
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,00 MB) |
4. Sodobno projektiranje variantnih rešitev izvedbe zunanjih sten večstanovanjske stavbe : magistrsko deloGal Rednak, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava analizo skupnih vplivov stroškov, časa izvedbe in okoljskih dejavnikov pri izbiri ustrezne sestave konstrukcijskega sklopa zunanjih sten večstanovanjskega objekta. V okviru raziskave so bile analizirane in primerjane različne izvedbene variante konstrukcijskih sklopov zunanjih sten, pri čemer so bile uporabljene programske opreme Archicad, Bexel Manager in eco2soft. Izvedene analize so nam omogočile izbiro najbolj primerne variante glede na stroškovne, časovne in okoljske vidike.
Analiza je bila osredotočena na ključe segmente, ki so se nanašali na posamezne vplive. Pri stroškovni učinkovitosti so bile oblikovane glavne analize cen, na podlagi katerih so bile analizirane variante konstrukcijskih sklopov z vidika stroškov izvedbe ter časa izvedbe. Poleg stroškovnega in časovnega vidika pa je bila izvedena implementacija analize vplivov na okolje, skladno z veljavnimi ISO in EN standardi, ki je vključevala oceno življenjskega cikla konstrukcijskih sklopov in materialov.
Pomemben poudarek magistrskega dela je na implementaciji BIM pristopa, ki omogoča večdimenzionalno modeliranje in optimizacijo gradbenih projektov. Z izdelavo 3D, 4D in 5D BIM modelov je bilo mogoče podrobno analizirati ne le stroškovne in časovne vidike, temveč tudi preveriti potencialne konflikte med gradbenimi elementi ter izboljšati celovitost in učinkovitost projektiranja. Implementacija BIM pristopa je tako bistveno pripomogla k natančnosti ocene stroškovne in časovne simulacije projekta.
Ključne besede: Gradbeništvo, Digitalizacija, BIM pristop, Trajnostna gradnja
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (6,17 MB) |
5. Statična analiza jeklene hale dimenzij 28 x 50 m z mostnim žerjavom nosilnosti 10 tonFlorijan Romih, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta predstavljena statična analiza in dimenzioniranje jeklene hale z mostnim žerjavom nosilnosti 10 ton. Dimenzije jeklene konstrukcije, v celoti izdelane iz jekla S355, so 50,0 m x 28,0 m, z višino 10,0 m. Postopki so izvedeni v skladu z veljavnimi standardi (SIST EN) za projektiranje konstrukcij – Evrokodi. Analiza zajema preučitev stalnih in spremenljivih obtežb, ki delujejo na konstrukcijo, geometrijsko nepopolnost ter dinamične obremenitve mostnega žerjava. V nadaljevanju je izvedeno dimenzioniranje glavnih konstrukcijskih elementov, kot so glavni okvir, žerjavna proga, strešne lege, povezja, temelji in spoji. Izvedena je tudi rekapitulacija materiala, ki zajema količino porabljenega materiala. V zadnjem poglavju pa je izdelan tudi okvirni izračun stroškov izdelave.
Ključne besede: gradbeništvo, jeklene konstrukcije, jeklena hala, mostni žerjav.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,55 MB) |
6. Krožno gospodarstvo v gradbeni industriji: primer javno podjetje Nigrad, d. o. o.Eva Gradišnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo krožnega gospodarstva gradbene industrije v Sloveniji s posebnim poudarkom na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V teoretičnem okviru so najprej definirani osnovni koncepti krožnega gospodarstva in gradbenih odpadkov. Poudarjeni so pomen ponovne uporabe in recikliranja odpadkov ter zakonske zahteve, ki urejajo to področje v Sloveniji.
V teoretičnem delu sta najprej predstavljena zgodovina zbiranja in predelave gradbenih odpadkov ter trenutno stanje nastajanja teh odpadkov. V nadaljevanju je povzet zakonodajni okvir odpadkov in krožnega gospodarstva v Sloveniji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge predstavljen princip krožnega gospodarstva na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V praktičnem delu naloge so najprej predstavljene rešitve podjetja za predelavo in ponovno uporabo gradbenih odpadkov. Nato so analizirani materialni vhodi in izhodi, ki so bili realizirani v zadnjih dveh letih delovanja podjetja. V zaključku naloge so podani ključna spoznanja in predlogi za izboljšanje ravnanja z gradbenimi odpadki v podjetju ter spodbujanje krožnega gospodarstva v praksi.
Ključne besede: gradbeništvo, krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, ponovna uporaba odpadkov
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,73 MB) |
7. Statična in dinamična analiza nadvišanja stanovanjskega bloka z okvirno panelnim sistemom : magistrsko deloJurij Zemljič, 2024, magistrsko delo Opis: Zaradi vedno večjega vpliva urbanizacije in strnjevanja ljudi v mestih pride do velikega problema pomanjkanja stanovanj oz. pomanjkanja prostora za gradnjo. Eden izmed načinov obvladovanja širitve mest so nadvišanja obstoječih stavb, ki je prav tako ena izmed ekonomično in okoljsko najbolj ugodnih rešitev.
Naloga obsega analizo obtežb, statično in dinamično analizo, ter dimenzioniranje nadvišanj dveh etaž obstoječe delno-podkletene 3-etažne (K+P+1N+2N+3N) stanovanjske stavbe locirane v Ljubljani, natančneje v Zalogu.
Pri obstoječi stavbi gre za masivno betonsko gradnjo. V magistrski nalogi sem se osredotočil na statično in dinamično analizo izvedbe nadvišanj obstoječe stavbe za dve etaži. Pri sistemu nadvišanj sem se odločil za okvirno panelne module, zaradi same teže oz. vitkosti sistema, s katerimi bistveno ne vplivamo na obstoječo konstrukcijo.
Ključne besede: gradbeništvo, leseni modul, dimenzioniranje, stanovanjski blok, okvirno panelni sistem
Objavljeno v DKUM: 02.09.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 62
Celotno besedilo (11,08 MB) |
8. Zasnova in analiza nosilne konstrukcije večnamenskega stadiona : magistrsko deloMitja Beber, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana zasnova, statična in potresna analiza ter dimenzioniranje nosilne konstrukcije večnamenskega stadiona s tlorisnimi dimenzijami 50,3 m x 14,3 m. Kapaciteta tribune je približno 1000 sedežev. Tribuna je v celoti prekrita z enokapno streho, ki dosega maksimalno višino 12,7 m v slemenu. Medetažne konstrukcije so predvidene iz prednapetih betonskih votlih plošč, ter na tribunskem delu iz montažnih armirano betonskih tribunskih L-elementov. Izvedena je bila analiza vplivov na konstrukcijo in potresna analiza v skladu s standardoma SIST EN 1991 in SIST EN 1998. Jeklena konstrukcija je bila dimenzionirana v skladu s standardom SIST EN 1993, dimenzioniranje točkovnih temeljev smo opravili v skladu s standardom SIST EN 1997. S pomočjo programske opreme Scia Engineer je izvedena statična in potresna analiza ter dimenzioniranje jeklenih elementov. Za analizo in dimenzioniranje spojev je bil uporabljen program Idea Statica. V magistrskem delu je izvedena tudi analiza porabe materiala in prikaz stroškov izdelave nosilne konstrukcije objekta.
Ključne besede: gradbeništvo, jeklene konstrukcije, stadion, statična analiza, potresna analiza, dimenzioniranje
Objavljeno v DKUM: 13.08.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 60
Celotno besedilo (13,68 MB) |
9. Uporabnost virtualne, obogatene in mešane resničnosti v gradbeništvu : magistrsko deloNika Pokeržnik, 2024, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na uporabo naprednih tehnologij v gradbeništvu in pripadajočih strokah ter pregledali ugotovitve, analize in zaključke, pridobljene med raziskavo. Skozi celotno nalogo podrobno obravnavamo različne vidike uporabe naprednih tehnologij, kot so virtualna (VR), obogatena (AR) in mešana resničnost (MR), ter pripadajočih naprav in njihov potencial za optimizacijo procesov v gradbeništvu.
Najprej bomo predstavili teoretični okvir in pregledali relevantno literaturo o uporabi naprednih tehnologij v gradbeništvu, potem pa se bomo posvetili še praktičnemu primeru, ki je omejen na eno stanovanje v večstanovanjskem objektu in pri katerem bomo opisali uporabo VR, AR in MR. Nato bomo s pomočjo analize ankete predstavili uporabniško izkušnjo posamezne tehnologije in pripadajoče naprave, kjer smo ugotovili, da se je v analiziranem vzorcu predstavnikov gradbene panoge kot najbolj uporabna izkazala mešana resničnost in naprava Trimble XR10 s Hololens 2.
Ključne besede: gradbeništvo, mešana resničnost, virtualna resničnost, razširjena resničnost, BIM
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 236; Prenosov: 73
Celotno besedilo (5,13 MB) |
10. Uvedba umetne inteligence v industrijske panogeZala Martinjak, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti umetno inteligenco, ki je v današnjem svetu ena izmed najhitreje rastočih tehnologij. Sisteme umetne inteligence smo povezali tudi z rabo v štirih izbranih panogah, to so logistika, kmetijstvo, farmacija in gradbeništvo, ter med drugim raziskovali tudi, kakšen odnos imajo v posamezni panogi do umetne inteligence.
V magistrski nalogi smo na začetku opisali teoretična izhodišča, ki so nam služila za boljše razumevanje tematike ter kot opora nadaljnjemu raziskovalnemu delu. V teoretičnem delu smo spoznali umetno inteligenco, njeno zgodovino ter možnosti uporabe, prav tako pa tudi nevarnosti, ki pridejo z njeno uporabo. Nadaljevali smo s povezavo umetne inteligence med posameznimi panogami in vlogo, ki jo ima oziroma jo bo le-ta še imela v posamezni panogi. V raziskovalnem delu pa smo na podlagi izvedene ankete analizirali in predstavili pridobljene rezultate, pri analizi pa smo si pomagali s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji. Ugotovili smo, da so si panoge pri pogledu in v uporabi umetne inteligence v delovnem procesu med seboj različne. Povezanosti med panogami in negativnim mnenjem nismo mogli potrditi, saj ni bilo dovolj dokazov o njeni povezanosti. Prva tako smo spoznali, da tako pri vplivu na pomembnost vpeljave umetne inteligence v proces delovanja kot tudi pri vplivu na prihodnost dela obstajata dva skupna faktorja, ki jih določajo spremenljivke.
Ključne besede: umetna inteligenca, logistika, farmacija, kmetijstvo, gradbeništvo.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 290; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,31 MB) |
