| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Požari v deževnem gozdu Južne Amerike 2019
Blaž Lesjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Deževni gozd Južne Amerike predstavlja »pljuča« sveta. Je dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, v njem pa še vedno najdemo staroselska plemena. Ima globalni pomen, saj njegova površina pokriva slabo polovico južnoameriške poloble. V njem rastejo rastline, ki s pomočjo fotosinteze v zelenih delih pridobivajo kisik, ki je osnovnega pomena za obstoj živih bitij. Predstavlja tudi enega glavnih izvoznikov mesa, lesa in rastlin, ki jih uporabljamo v prehrambni in farmacevtski industriji. Njegovo uničenje bi predstavljajo katastrofo za svet, saj bi v zrak spustili tone ogljika, ki bi uničil svet. Kljub vsem opozorilom in nevarnostim, ki pretijo, kmetje požigajo gozdove, saj tako do rodovitne zemlje pridejo hitro in poceni. Gozdove uničuje tudi lesnopredelovalna industrija ter ilegalno rudarjenje, s katerim pridobivajo zlato, ki na prepovedanem tržišču dosega visoko ceno. Z ognjem se borijo gasilci, ki so za požare velike obsežnosti preslabo opremljeni, vojaki, policisti, domačini in prostovoljni delavci. V pomoč gašenju južnoameriškega deževnega gozda so stekle mnoge mednarodne akcije. Tudi najbogatejših sedem držav je v Južno Ameriko poslalo vojaške in gasilske sile ter več milijonov finančne pomoči. V okviru raziskovalnega dela je bila izvedena anketa, narejena z namenom obveščanja pomembnosti deževnega gozda – zlasti pri mlajši generaciji, katera lahko pomaga pri ohranjanju deževnega gozda. Seznanjenost oseb z ogrožanjem deževnega gozda ni visoka, vendar se kljub temu zavedajo nevarnosti, ki se bi zgodila ob njegovem uničenju. Z anketo smo ugotovili, da imajo anketiranci visok odklon pri reševanju deževnega gozda, saj so mnenja, da države premalo naredijo za njegovo zaščito. V diplomskem delu so prikazane ključne lastnosti gorenja, gašenja, pomena deževnega gozda in njegove zaščite. S pregledom literature in raziskav je bilo ugotovljeno, da se ljudje premalo zavedajo katastrof, povzročenih s požarom. Čeprav so ozaveščeni glede katastrofe, naredijo premalo, da bi jo ublažili.
Ključne besede: diplomske naloge, krizno odzivanje, požari, deževni gozd, Južna Amerika, globalni pomen
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Uporaba strojnega učenja za napovedovanje škodnih dogodkov
Vito Čoh, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena uporaba posplošenega linearnega modela in različnih metod strojnega učenja v zavarovalništvu. Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. Na začetku teoretičnega dela so opisani osnovni pojmi iz verjetnosti in zavarovalništva. Predstavljeno je tudi, kako zavarovalnice določijo višino premije. Nato sta predstavljena teoretično ozadje posplošenega linearnega modela in uporaba tega modela za napovedovanje višine škode. Na koncu teoretičnega dela pa je opisano strojno učenje in bolj podrobno so predstavljena odločitvena drevesa, naključni gozdovi ter nevronske mreže. V praktičnem delu magistrskega dela pa so posplošeni linearni model, naključni gozd in nevronska mreža uporabljeni za napovedovanje višine škode pri avtomobilskem zavarovanju. Najprej so podatki predstavljeni ter ustrezno obdelani. Nato so določeni parametri posameznih modelov. Na koncu pa so modeli med seboj primerjani in izbran je najboljši model.
Ključne besede: zavarovalništvo, posplošeni linearni model, strojno učenje, odločitveno drevo, naključni gozd, nevronska mreža
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 354; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Gozd skozi prizmo izkustvenega učenja ob uporabi računalnika pri 8-9 letnih otrocih
Lara Gašparić, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Gozd skozi prizmo izkustvenega učenja ob uporabi računalnika pri 8–9-letnih otrocih je razdeljeno na tri dele: teoretični, praktični in empirični del. Teoretični del je razdeljen na tri sklope: naravoslovni, didaktični in geografski sklop. V naravoslovnem sklopu se osredotočimo na naravoslovje in zgodnje naravoslovje, navedene so tudi posebnosti naravoslovja. V tem sklopu je primerjava ciljev s področja naravoslovja med vrtcem, drugim in tretjim triletjem ter definicija gozda kot življenjskega prostora. Naslednji sklop zajema vsebino izkustvenega učenja, posebej so opisane tudi značilnosti 8- in 9-letnikov in informacijsko-komunikacijska tehnologija. Geografski sklop je namenjen opisu mestne četrti Pobrežje. Natančneje je opisan tudi gozd Stražun, v katerem je sam eksperiment potekal. Po teoretičnem sledi praktični del, v katerem je predstavljen namen pedagoškega eksperimenta, podrobni učni pripravi, izvedbi in evalvaciji kontrolne in eksperimentalne skupine, kjer je kontrolna skupina izvajala svoje aktivnosti v računalniški učilnici, eksperimentalna pa v gozdu. Na koncu je empirični del, kjer je opisano, kako uspešni sta bili kontrolna in eksperimentalna skupina pri reševanju preverjanja znanja in preizkusa znanja. Zanimala nas je tako uspešnost pri reševanju celotnega preverjanja znanja in preizkusa znanja kot tudi uspešnost pri reševanju posameznih nalog. Ugotovili smo, da je v našem primeru kontrolna skupina, ki je pridobivala znanje s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, dosegla boljši uspeh kot eksperimentalna skupina, ki je pridobivala znanje z izkustvenim načinom učenja.
Ključne besede: naravoslovje, izkustveno učenje, gozd, informacijsko-komunikacijska tehnologija, mestna četrt Pobrežje.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 396; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

4.
Fakulteta za arhitekturo v Puli
Radojka Stanić, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo fakultete za arhitekturo v Pulju, temo s področja arhitekturnega izobraževanja. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni zgodovina mesta Pulj in splošni podatki, ki so vezani na nalogo. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri dobre prakse in analize lokacije, na katerih temelji projektni del. V projektnem delu pa so predstavljeni razvoj projekta, ideja in namen ter načrt fakultete za arhitekturo na izbrani lokaciji v Pulju. Projektiranje fakultete predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena prostorska problematika arhitekturnega izobraževanja v Pulju in na podlagi analiz podan predlog lokacije za umeščanje fakultete. Nova in edina fakulteta za arhitekturo v Istri je umeščena v ožje mestno jedro v gozdnem okolju v neposredni bližini OŠ Šijana, vrtca in avtobusne postaje.
Ključne besede: arhitektura, fakultet, študenti, gozd.
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 476; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (583,09 MB)

5.
Medpredmetno povezovanje in sodelovalno učenje skozi aktivnosti gozdne pedagogike
Tina Žvegler, 2019, magistrsko delo

Opis: Realne in neposredne izkušnje, ki jih učenci z lastno aktivnostjo pridobivajo v naravi, so nujno potrebne za njihov celostni razvoj in razumevanje okolja, v katerem živijo. V magistrski nalogi smo zato v teoretičnem delu raziskovali vlogo gozdne pedagogike, gozdnega pedagoga ter gozda kot vzgojno-izobraževalnega prostora v učnem procesu. Analizirali in predstavili smo priporočene dejavnosti za spoznavanje gozda iz priročnikov in delovnih zvezkov različnih založb za predmet Spoznavanje okolja. V praktičnem delu smo načrtovali konkretne učne aktivnosti v gozdu, za učence 1., 2., in 3. razreda osnovne šole. Dejavnosti so ciljno usmerjene, pri izvajanju pa se povezujejo cilji različnih predmetnih področjih. V ospredju so aktivna vloga posameznika ter sodelovalne in socialne veščine, kot so medsebojna pomoč, strpnost, komunikacija in sodelovanje učencev, saj učenci dejavnosti izvajajo v skupinah. Cilj magistrskega dela je učiteljem predstaviti in ponuditi konkreten nabor idej za smiselno poučevanje, izvajanje aktivnosti in uresničevanje ciljev iz učnega načrta v gozdu, pri čemer učenci z lastnim raziskovanjem, sodelovanjem s sošolci, igro, pristnim stikom z okoljem in realnimi izkušnjami pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje, se ob tem zabavajo in oblikujejo pozitiven odnos do narave.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, gozdni pedagog, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 655; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

6.
Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica
Klavdija Černelič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Vsak od njiju je zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo štirje sklopi, ki utemeljujejo in pojasnjujejo raziskovalni problem – učno uro gozdne pedagogike. V pedagoškem sklopu sta tako podrobneje opredeljeni gozdna pedagogika ter njena povezava z učnim načrtom za pouk spoznavanja okolja. V psihološkem sklopu so predstavljene značilnosti osemletnikov, opisuje pa njihov telesni, spoznavni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj. V tretjem sklopu je predstavljen gozd kot življenjski prostor. Sklop obravnava drevo kot osnovni gradnik gozda, opisuje pomen gozda in njegovo vlogo ter poudarja njegovo slojevitost. Posebej je opisan gozd Črnec, v katerem je potekal praktični del magistrske naloge. Gozd Črnec leži na področju Slovenske Bistrice, zato je področje opisano v geografskem sklopu, v katerem je podrobneje predstavljena 2. osnovna šola Slovenska Bistrica in 3. b razred (ta je predstavljal vzorec v praktičnem delu naloge). V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljena podrobna učna priprava. Ta del vsebuje tudi opis poteka dela in evalvacijo učne ure gozdne pedagogike v tretjem razredu osnovne šole. Prinaša ugotovitev, da ima učitelj pri načrtovanju in pripravi učne ure gozdne pedagogike zahtevno nalogo, ki mu lahko vzame veliko časa, vendar so zato učenci pri takih urah miselno in telesno bolj aktivni, imajo več svobode pri gibanju, več motivacije, so ustvarjalni, samoiniciativni in imajo veliko željo po raziskovanju. Neposredni stik z naravo jim omogoča pozitivno izkušnjo, povečuje pa tudi njihovo skrb za okolje in njegovo ohranjenost.
Ključne besede: gozdna pedagogika, gozd Črnec, spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 871; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

7.
Napovedovalni model proizvodnje energije v digitalnem dvojčku sončne elektrarne
Lea Zajc, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava koncept digitalnega dvojčka in predstavi implementacijo digitalnega dvojčka sončne elektrarne s tehnologijo napovedovanja proizvodnje električne energije. Implementiranih je pet metod napovedovanja s poudarkom na metodi naključnih gozdov. Delo je razdeljeno v šest poglavij. Prvo poglavje definira koncept digitalnega dvojčka in opiše njegove glavne procese. Navedejo se namen in primeri uporabe. Drugo poglavje predstavi napovedovanje proizvodnje sončne elektrarne s fotonapetostnimi celicami. Opisan je proces pretvorbe sončne energije v električno. Našteti in opisani so vplivi na proizvodnjo sončne elektrarne, definirani sta atmosferska in električna formula za izračun električne energije v nekem času t. Opisane so metode za napovedovanje proizvodnje električne energije: posplošena linearna regresija, metoda podpornih vektorjev in avtoregresija. Definirana je formula za napoved proizvodnje električne energije z vključenimi lastnostmi sončne elektrarne in nekaterimi vremenskimi podatki, kar predstavlja fizikalni model. V tretjem poglavju je podrobneje predstavljeno delovanje naključnih gozdov in primeri uporabe, kjer se na začetku omeni odločitvena drevesa, s pomočjo katerih je izpeljana definicija naključnih gozdov. Četrto poglavje predstavi taksonomijo problemov in metod napovedovanja elektroenergetskih količin, v tabelo so dodane nove taksonomske enote, primerjave med tehnikami napovedovanja so uvrščene v izdelano taksonomijo, razširi se graf primerjav. Peto poglavje prikaže implementacijo digitalnega dvojčka sončne elektrarne FERI, predstavijo se vhodni parametri senzorjev, ostali vhodni podatki ter podatki, ki bi jih bilo smiselno pridobiti in vključiti. Opisana je integracija digitalnega dvojčka s sončno elektrarno. V analitiki digitalnega dvojčka je, s pomočjo zgledov, predstavljena uporaba metod napovedovanja. V zadnjem poglavju so definirani pogreški za primerjavo modelov, sledijo razlage rezultatov posameznih modelov polurne napovedi. Na koncu so modeli med sabo primerjani glede na novo definiran pogrešek E-MAPE, ki je konsistenten s standardno uporabljenim pogreškom M AE, razen pri primerjavi rezultatov avtoregresije in posplošene linearne regresije.
Ključne besede: digitalni dvojček, sončna elektrarna, napovedovanje, naključni gozd, podporni vektorji, posplošena linearna regresija, avtoregresija, fizikalni model, taksonomija
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 466; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
Primerjava prednostnih pravic pri prodaji ali zakupu kmetijskih zemljišč in gozdov z analizo sodne prakse sodišč v Republiki Sloveniji
David Borlinič Gačnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o gozdovih določata posebnosti v zvezi s predkupnimi pravicami in postopkom prodaje kmetijskih zemljišč, zaščitenih kmetij in gozdov, ki promet urejajo drugače, kot ga urejajo tradicionalni instituti civilnega prava. Predpisa določata kategorije in vrstne rede predkupnih upravičencev za nakup pa tudi prednostno pravico do zakupa kmetijskih zemljišč, zaščitenih kmetij in gozdov. Določitev zakonite predkupne pravice pomeni poseg v razpolagalno upravičenje lastnika oziroma v pravico do izbire sopogodbenika in s tem v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine. Pri določitvi analiziranih zakonitih predkupnih pravic gre za relativno blage omejitve, ki so utemeljene v javnem interesu, sorazmerne in zato dopustne. Ne glede na to, da zakonodajalec v primeru prodaje določenih vrst gozdov na prvo mesto postavi osebo javnega prava, pri kmetijskih zemljiščih pa je oseba javnega prava zadnji v vrsti predkupnih upravičencev, sta obe predkupni pravici določeni v javnem interesu. Jedro problema je analiza in primerjava kategorij in vrstnih redov prednostnih upravičencev, ki pokaže, da med vrstnimi redi in kategorijami prednostnih upravičencev do prodaje in zakupa kmetijskega zemljišča in gozda obstajajo določene razlike, katerih ratio je zdaj bolj, zdaj manj jasen. Med dilemami in neustrezno urejenimi položaji, ki so ob analizi sodne prakse izpostavljeni v tej nalogi, velja izpostaviti položaj solastnika kot predkupnega upravičenca v primeru prodaje gozda. V tem primeru ga lahko po stališču teorije štejemo za mejaša. Z razlago, ki je analogna sodni praksi v primeru predkupne pravice občine, pa bi solastnika lahko šteli celo za prvega predkupnega upravičenca. V nalogi opozarjamo tudi na nekatere nejasnosti, ki nastanejo ob smiselni uporabi predpisov o prodaji kmetijskega zemljišča za primere prodaj gozda in v primeru zakupa. Končno obravnavamo še postopkovne posebnosti uveljavljanja prednostnih pravic ter sankcije, ki nastopijo ob kršitvi analiziranih pravil, ki so v ničnosti zavezovalnega pravnega posla in oviri za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu.
Ključne besede: poseg v zasebno lastnino, prenos lastninske pravice, zakup, kmetijska zemljišča, gozd, predkupna pravica, kategorije prednostnih upravičencev, prednostna pravica pri zakupu.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 1016; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (734,32 KB)

9.
Zasnova trim steze v vrtcu Tezno
Andreja Krajnc, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj in namen diplomske naloge z naslovom Zasnova trim steze v vrtcu Tezno je ugotoviti, ali je trim steza v medpodročni povezavi med gibanjem in naravo primerna oblika izvajanja dejavnosti v vrtcih tako v prvem kot v drugem starostnem obdobju. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena in opisana trim steza. V drugem delu je poudarek na načrtovanju in izvedbi projekta trim steze v vrtcu Tezno, ki je bil zasnovan v medsebojni povezavi z naravoslovno učno potjo. Projekt je bil izveden s pomočjo deskriptivne raziskovalne metode, pri kateri je šlo za preverjanje znanega dejstva in pojmov. Dejstvo smo preverili na neslučajnostnem konkretnem vzorcu otrok prvega in drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da je trim steza, kot oblika usmerjene gibalne dejavnosti v gozdu, primerna za otroke prvega starostnega obdobja in za otroke drugega starostnega obdobja. Gibalne dejavnosti so bile v projektu ustrezno zastavljene glede na starost in gibalno zmožnost otrok, načrtovane so bile v medpodročni povezavi z naravoslovnimi dejavnostmi v gozdu po sklicevanju na zgodbo Netopir Boromir in gozdna pot. Otroci v gozdu ne potrebujejo veliko spodbude in motivacije, saj jih motivira in h gibanju spodbuja narava sama. Tovrstna gibalna aktivnost je učinkovita za pospešen telesni in gibalni razvoj, otrokom omogoča reševanje problemov, gozd pa jim nudi izkušenjsko bogato okolje. Otroci gozd doživijo zelo čustveno zaradi česar ostane doživetje v njihovem spominu še nekaj časa po izvedeni dejavnosti. Ob pozitivnih kritikah otrok prvega in drugega starostnega obdobja, kot tudi vzgojiteljic in športne pedagoginje, smo ugotovili, da otroci potrebujejo in si želijo več tovrstnih gibalnih dejavnosti v času bivanja v vrtcu.
Ključne besede: Gozd, medpodročno povezovanje, predšolski otrok, usmerjena gibalna dejavnost.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 759; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

10.
Vpliv gozdnega vrtca na gibalni razvoj otroka
Teja Kuhelj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv gozdnega vrtca na gibalni razvoj otroka smo skozi daljše časovno obdobje s pomočjo motoričnih testov želeli ugotoviti, kako bivanje v gozdu vpliva na gibalni razvoj otroka. V prvem delu diplomskega dela smo s pomočjo literature opredelili gibalni razvoj otroka in dejavnike, ki vplivajo na razvoj, opisali gibalne sposobnosti in se osredotočili na program gozdni vrtec. V drugem delu diplomskega dela pa smo predstavili analizo rezultatov motoričnih testov, pri čemer smo uporabili eksperimentalno metodo in longitudinalno študijo otrok skozi daljše časovno obdobje. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, ki ga je sestavljalo 29 otrok iz Vrtca Ivančna Gorica, v katerem je veliko aktivnosti izvedenih v gozdu, in 30 otrok iz Vrtca Otona Župančiča, Črnomelj, ki gibalne aktivnosti izvajajo v telovadnici in zunaj vrtca, vendar ne tako pogosto kot eksperimentalna skupina. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, in sicer motorične teste, ki smo jih ponovili petkrat v obdobju enega leta. Rezultati obdelave so potrdili naše predpostavljene hipoteze, da bivanje v gozdu pozitivno vpliva na gibalni razvoj otroka. Prav tako je tudi izračun T-testa pokazal, da obstaja statistično značilna razlika (p = 0,000; p ˂ 0,05) med otroki, ki preživijo več časa v gozdu in otroki, ki v gozdu ne preživijo veliko časa.
Ključne besede: gibanje, gibalni razvoj, gozdni vrtec, gozd, predšolski otrok
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 1169; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (768,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici