| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Gorske bukve in dednopravne razmere kmečkega stanu
Sara Tajnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene razmere neprivilegiranega sloja Avstrijskega cesarstva v času fevdalizma in počasen, a kontinuiran razvoj njihovih pravic. Svoje nezadovoljstvo so začeli izražati s številnimi kmečkimi upori, ki so jih vodile manjšine tekom srednjega veka, korenite spremembe na tem področju pa so se pokazale šele z uporabo Gorskih bukev, ki so izšle 1543. Gorske bukve, kot pravni akt, so eden prvih aktov, kjer postanejo avtonomna ljudska sodišča, instanca reševanja sporov, omejenih na vinogradništvo, obenem z vsemi civilno in kazensko pravnimi uzancami in so sodišča, ki so predstavljala velik napredek za neprivilegiran sloj, saj so, v nasprotju s patrimonialnimi sodišči, kmetje mogli zadeve med seboj reševati sami, seveda pod vodstvom in nadzorom gorskega gospoda oziroma njegovega pooblaščenca, ki je bil izveden v običajnem, deželnem in rimskem pravu. Veliko vlogo pri tem je imelo običajno pravo, do neke mere je mogoče opaziti tudi povezavo z rimskim pravom, s katerim so si pomagali predvsem pri razlagi posameznih institutov. Gorske bukve so kot prvi pravni akt, preveden v slovenski jezik, zahtevale poenotenje ne le pravic in obveznosti vinogradnikov v zvezi z nepremičninami, ki so jih obdelovali, temveč tudi enoten postopek na avtonomnem sodišču oziroma na vinogorskem zborovanju. V nadaljevanju so podrobneje predstavljene dedno pravne določbe izvirnika, ki so za lažje razumevanje razdeljene na javnopravne in zasebnopravne. Za lažje razumevanje dedovanja je v nalogi predstavljeno še dedovanje v širšem pomenu, ne le v okviru določb Gorskih bukev, saj je bilo pomembno, ali je zapustnik svojo voljo izrazil v poslednjevoljni odredbi ali je nastopilo intestatno dedovanje. Zaslediti je mogoče tudi, da je, četudi je bila pravilno izražena poslednja volja zapustnika, slednja ni imela tako ključne vloge, kot jo ima danes, saj so smeli na vinogorskem zboru pri razdelitvi dediščine odločiti tudi drugače, kot je želel zapustnik.
Ključne besede: Vinogorsko pravo in zborovanja, avtonomna ljudska sodišča, Gorske bukve, dedovanje in dednopravna določila.
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 539; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
VELIKONEDELJSKI KRIŽNIKI - ZEMLJIŠKI IN GORSKI GOSPODJE
Simon Zore, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem opisal velikonedeljski križniški red in njegovo delovanje na političnem, verskem in gospodarskem področju. Red, ki je nastal v času križarskih vojn, je prišel v ormoški okoliš na povabilo Friderika Ptujskega in ob njegovem boku premagal madžarske sovražnike. Po slavni zmagi v času velikonočnih praznikov je kraj, kjer se je bíla krvava bitka, dobil ime Velika Nedelja in je postal središče obsežne križniške posesti. Slednja se je iz leta v leto vztrajno povečevala, njena dobra organizacija pa je omogočila hiter razvoj agrarnih dejavnosti, med katerimi še posebej izstopa vinogradništvo. Sočasno se je razvijalo razmeram in posebnostim na vinski gori prilagojeno specialno pravo, ki je doživelo vrhunec z najpomembnejšim spomenikom v slovenski pravni zgodovini – gorskimi bukvami. V njih še posebej izstopajo členi, ki določajo začetek trganja grozdja, obveznosti vinogradnikov glede vzdrževanja vinogradov in skupnih delov, obveza navzočnosti na gorski pravdi ipd. Kljub njihovi obsežnosti pa je v praksi gorskih pravd pogosto prihajalo do odločanja v nasprotju s postavljenim pravom, predvsem pa do prilagajanja trenutnim potrebam in načelu pravičnosti. Zato so prav zapisniki gorskih pravd tisti, ki nam dajejo nazorno sliko o vsakdanjem pravnem življenju v vinski gorici. Pravde so celo na področju kazenskega prava pogosto inkriminirale dejanja, ki po bukvah sploh niso bila kazniva, ali pa so določala dodatne, pravičnosti ustrezajoče kazni. Še zlasti so zanimiva tudi nekatera procesna vprašanja gorskopravnega postopka, prilagojena specifikam življenjskih razmer v vinski gorici. Križniki so bili dobri zemljiški in gorski gospodje, predvsem pa so kot skrbni gospodarji doumeli, da lahko dober pridelek zagotovijo le zadovoljni pridelovalci, zato na Velikonedeljskem nikoli niso bili organizirani kmečki punti.
Ključne besede: križniki, redovna knjiga, komenda, urbar, zajem, gora, gornina, vinogradniško pravo, gorske bukve, gorske pravde, gorski gospod, sogorniki
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 1244; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici