| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KULTURNOZGODOVINSKI ORIS VIPAVSKE DOLINE IN MESTA GORICA
Tadeja Karl, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen kratek kulturnozgodovinski oris Vipavske doline in mesta Gorica. Geografsko zgodovinski pregled Gorice ter mest Ajdovščina in Vipavski Križ, ki sta se skozi zgodovino potegovala za osrednjo vlogo v dolini, je predstavljen po zgodovinskih obdobjih. Opisana so kulturna delovanja in pomembnejše institucije v mestih. Zajeta je tudi bogata grajska in sakralna dediščina na območju celotne Vipavske doline in okolice Gorice. Omenjene so tudi osebnosti, ki so mestom v njihovem kulturnem življenju in razvoju dodale poseben pečat.
Ključne besede: Vipavska dolina, Vipavski Križ, Gorica, Nova Gorica, zgodovina, osebnosti, časopisje, kulturna dediščina.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2747; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
ŠEGE IN NAVADE V NAČINU ŽIVLJENJA LJUDI NA DOLENJSKEM
Sara Strah, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Šege in navade v načinu življenja ljudi na Dolenjskem vsebuje opise starih šeg in navad ter razlike v načinu življenja ljudi na Dolenjskem nekoč in danes. Naloga obravnava šege in navade, ki človeka spremljajo ob rojstvu, poroki, praznovanju osebnih praznikov in ob smrti, ter tiste, ki so človeka spremljale pri delu na polju in pri ostalih kmečkih opravilih, torej šege in navade življenjskega cikla ljudi ter šege in navade ob delovnih opravilih. S spremembo načina življenja ljudi ter z uvedbo mehanizacije je sčasoma prišlo do velikih sprememb na področju šeg in navad. Poudarek diplomskega dela je na primerjavi šeg in navad nekoč in danes ter na predstavitvi razlik med njimi. V diplomski nalogi so tako predstavljene šege in navade, ki so s spremembo načina življena v celoti ali pa vsaj delno zamrle, in tiste, ki so se prav zaradi spremembe v načinu življena ljudi na novo uveljavile. Za lažje razumevanje same teme so v prvem delu diplomskega dela predstavljeni osnovni pojmi ter geografski in turistični pregled Dolenjske. Ker pa smo se pri raziskavi osredotočili predvsem na Občino Ivančna Gorica, je v samem delu ta tudi podrobneje opisana. Pomemben del diplomskega dela predstavlja tudi opis delovanja turističnih društev ter ostalih društev in posameznikov v Občini Ivančna Gorica ter njihovo prizadevanje za ohranjanje starih šeg in navad.
Ključne besede: navade, šege, način življenja, Dolenjska, Ivančna Gorica, turistična društva
Objavljeno: 30.09.2015; Ogledov: 1681; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

3.
Zadovoljstvo občanov Ivančne Gorice z delom policije
Zvezdana Pavčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali kako ljudje sprejemajo in dojemajo delo policije v občini Ivančna Gorica in kako bi odnose med občani in policisti še izboljšali. Namen diplomske naloge je bil tako oceniti zadovoljstvo občanov Ivančne Gorice z delom policije. V teoretičnem delu smo predstavili pravilnik dela policije, policijska pooblastila, sodelovanje z drugimi varnostnimi organi, reševanje pritožb, policijsko delo v skupnosti v Sloveniji ter kakšno imajo vlogo v preprečevanju kriminalitete vodja policijskega okoliša, lokalna samouprava ter občani. V empiričnem delu diplomske naloge smo na podlagi anketnega vprašalnika analizirali ocene prebivalcev občine Ivančna Gorica o kakovosti dela policije, o percepciji kriminalitete in nereda, o strahu pred viktimizacijo ter o skupnostni povezanosti. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med 115 občanov, različnih starosti in spolov, občine Ivančna Gorica s pomočjo elektronskih naslovov v krogu znancev ter osebno.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, javno mnenje, občani, zadovoljstvo, stališča, analize, Ivančna Gorica, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 551; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (722,21 KB)

4.
DELOVANJE ZIMSKE POSIPNE SLUŽBE Z UPORABO VREMENSKIH PODATKOV
Matej Šteblaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko, kako zagotoviti primerno in pravočasno porabo posipnega materiala za zimsko vzdrževanje cest. Na primeru cestnega podjetja Nova Gorica je bila izdelana analiza trenutnega stanja, popis trenutno uporabljenih modelov in primerjava tega z dejanskim stanjem. Na podlagi trenutnega modela je bil predlagan nov model, z utežnimi koeficienti, ki se v primerjavi z obstoječim, bolje približa dejanskemu stanju hkrati pa vključuje vpliv specifičnih vremenskih pogojev za posamezne cestne odseke. Predlagani model tudi zmanjša porabo posipnega materiala in obremenitev le tega na okolje, hkrati pa naredi posip ekonomsko učinkovitejši.
Ključne besede: zimsko vzdrževanje cest, vremenske postaje, vplivni dejavniki, Cestno podjetje Nova Gorica
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 584; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (861,93 KB)

5.
VPLIV NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ IZBRANIH NASELIJ V OBČINAH DOBJE IN ŠENTJUR
Božidar Žibret, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv naravnogeografskih dejavnikov na nastanek izbranih naselij v občini Dobje in Šentjur. Analizirali smo vpliv geoloških, geomorfoloških, klimatskih, pedoloških, in hidrogeografskih elementov na razvoj naselij. Enako primerjavo smo naredili za funkcijske naklone in ekspozicije. Primerjali smo podatke o rabi zemljišč med letoma 2000 in 2012; ugotavljali smo smeri spreminjanje rabe zemljišč, intenzivnost teh sprememb in njihovo povezanost z legami. Posebno pozornost smo namenili izbranim naseljem, še posebej pozidanim površinam. Naselja se, zlasti v ravninskih delih, širijo na najboljša kmetijska zemljišča, zato smo talno število smo primerjali z izbranimi naselji, rabo tal, s funkcijskimi nakloni, ekspozicijami in prstjo. V večini primerov so naselja na površinah z zmernim in nizkim pridelovalnim potencialom. Ugotovili smo neskladnost talnega števila pri zelo visokem pridelovalnem potencialu. Površine z zelo visokim pridelovalnim potencialom so mestoma zamočvirjene, pogosto poplavljene. Analizirali smo prostorski plan naselij Dobje, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Šentjur z namenom, da bi ugotovili skladnosti in neskladnosti prostorskega načrtovanja glede na naravne dejavnike. Naselja so ogrožena predvsem zaradi dveh naravnih pojavov, kot so plazovi in poplave. Zaradi slednjih sta ogrožena predvsem Šentjur in Gorica pri Slivnici. Plazovitost je tudi največji omejitveni dejavnik za širjenje naselij. Ugotovili smo veliko neskladje pozidanih površin na plazovitem območju. Določili smo najboljše lege izbranih naselij glede na funkcijske naklone, poplavno ogroženost, ekspozicije, plazovitosti in glede na termalni pas. Posameznemu naselju smo določili manj primerne lege, upoštevajoč funkcijske naklone, plazovitost in možnost poplav.
Ključne besede: Dobje pri Planini, Šentjur, Dramlje, Ponikva, Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Kozjansko, plazovitost, poplave, prostorsko načrtovanje, ogroženost naselij.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 420; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

6.
Zadovoljstvo prebivalcev z uresničevanjem nalog in pristojnosti mestne občine nova gorica na področju zagotavljanja varnosti
Magdalena Grmek, 2018, diplomsko delo

Opis: Na področje zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih sodijo različni deležniki, primarno pa sta to policija, ki je glavni subjekt zagotavljanja varnosti, in pa občina oziroma tako imenovana samoupravna lokalna skupnost. Vsaka lokalna skupnost se sooča s specifičnimi dejavniki ogrožanja varnosti, ki determinirajo varnostno politiko občine. Naloga lokalnih skupnosti (in organizacij za zagotavljanje varnosti) je, da ocenijo, kaj posameznika in skupnost dejansko in kaj potencialno ogroža, to upoštevajo in temu primerno ukrepajo. Zagotavljanje varnosti na lokalni ravni in v tem kontekstu uspešnost uresničevanja nalog in pristojnosti občin z vidika percepcij prebivalcev smo z raziskavo analizirali na primeru Mestne občine Nova Gorica. Ugotovili smo, da po mnenju prebivalcev občina naloge na področju zagotavljanja varnosti opravlja v zadovoljivi meri. Anketiranci iz Mestne občine Nova Gorica se v lokalnih skupnostih počutijo varno, vendar zaznavajo različne dejavnike in grožnje, ki predstavljajo varnostni problem v občini. Največji problem v občini glede na raziskavo predstavljajo preprodaja drog, kršitve v prometu, uživanje nedovoljenih substanc na javnih mestih, vlomi v stanovanjske objekte in pa klasična kriminaliteta (tatvine/ropi). Po mnenju anketirancev so za nastanek tovrstnih varnostnih problemov odgovorni kar prebivalci sami. Anketiranci na splošno kot zadovoljivo ocenjujejo tudi delo občinskega redarstva, inšpekcijskega redarstva in policije na področju zagotavljanja varnosti. Večina anketirancev sicer ni seznanjena z obstojem »Sosveta za zagotavljanje večje varnosti občanov Nova Gorica – MO Nova Gorica«, tisti, ki so z njim seznanjeni, pa delo sosveta ocenjujejo kot ustrezno.
Ključne besede: diplomske naloge, lokalna varnost, Mestna občina Nova Gorica, samoupravna lokalna skupnost, viri ogrožanja, subjekti zagotavljanja varnosti
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 262; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (443,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici