| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE RAZISKAV TALNIH ŽIVALI ZA VRTČEVSKE OTROKE NA GORIČKEM
Jasmina Kranjec, 2009, diplomsko delo

Opis: Vrtčevski otroci preživijo precej časa v prostorih vrtca, kjer so jim ponujene različne dejavnosti. Mnoge dejavnosti, tudi take, ki bi se lahko izvajale na prostem v ožji ali širši okolici vrtca, se dogajajo v prostoru. Med temi je tudi naravoslovna tematika, kjer je pomembno, da otroku ponudimo neposreden stik z okoljem. Moje diplomsko delo je zasnovano na terenskih raziskavah možnosti, kaj bi lahko delali z vrtčevskimi otroki v naravi. V Rogaševcih na Goričkem sem praktično preverila možnosti za takšno delo. Na izbranem območju z apnenčasto matično podlago sem nastavljala talne pasti ter živali, ki živijo na rastlinah, lovila tudi z lovilnico (s kečerjem). Na podlagi teh raziskav in boljšega poznavanja žuželk in drugih majhnih živali sem načrtovala naravoslovne aktivnosti v vrtcu za predšolske otroke stare od 3—6 let. Posebno pozornost v nalogi sem namenila stiku otrok z živimi organizmi. Otroku moramo omogočiti lastno raziskovanje in eksperimentiranje, saj so lastne dejavnosti ena izmed najboljših možnosti za neposredno in pristno spoznavanje okolja.
Ključne besede: aktivnosti otrok v naravi, Goričko, naravoslovne dejavnosti, žuželke in drugi nevretenčarji
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 1978; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
VREDNOTE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO V KONTEKSTU POUKA NA RAZREDNI STOPNJI
Andreja Ferko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vrednote Krajinskega parka Goričko v kontekstu pouka na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov. V teoretičnem delu so povzete glavne geografsko-zgodovinske in naravoslovne značilnosti Krajinskega parka Goričko. Predstavljeni so tudi cilji predmetov Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika ter Družba, ki se lahko realizirajo v Krajinskem parku Goričko. Nekaj besed je namenjenih še značilnostim pouka v naravi in stopnjam poučevanja na prostem. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotavljali zadovoljnost učiteljev s ponudbami Krajinskega parka Goričko za učence razredne stopnje in kako posamezne šole v omenjenem parku te ponudbe izkoriščajo. Prav tako smo proučevali, kateri so razlogi, ki učiteljem otežujejo in onemogočajo, da bi se odločili za več ponujenih dejavnosti parka. Zanimalo nas je tudi, katero dejavnost so učitelji z učenci izvedli v tekočem šolskem letu in kakšen odnos, po mnenju učiteljev, kažejo učenci, ko izvajajo omenjene dejavnosti. Ugotavljali smo tudi, kakšno je znanje učiteljev o Krajinskem parku Goričko ali si želijo dodatnega izobraževanja o tej temi in v kakšnih oblikah. V praktičnem delu so zbrane in predstavljene nekatere možne dejavnosti v Krajinskem parku Goričko, za katere se učitelji lahko odločijo in jih z učenci izvedejo ali obiščejo.
Ključne besede: Krajinski park Goričko, narava, Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Družba, razredna stopnja
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 2123; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

3.
NAČRTOVANJE RAZISKAV TALNIH TRAVNIŠKIH ŽIVALI ZA PREDŠOLSKE OTROKE NA GORIČKEM
Katja Balažic, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je na osnovi raziskav talnih živali na travniku načrtovati take naravoslovne dejavnosti, ki bi jih lahko izvedli predšolski otroci. Raziskovalno delo je potekalo v Rogašovcih na Goričkem, na izbranem območju z apnenčasto matično podlago. Nastavljali smo mrtvolovne talne pasti ter z lovilnico lovili živali na rastlinah. Nabrane organizme smo določili in na tak način pridobili osnovne podatke o talnih organizmih in organizmih na rastlinah. Na osnovi teh raziskav smo najprej priredili metode izlova živali, in sicer tako, da bi jih lahko izvajali otroci, ne da bi pri tem škodovali organizmom, nato pa načrtovali dejavnosti, primerne za predšolske otroke, stare od 3–5 let. Otroci se bodo tako seznanili z nekaterimi metodami dela v naravoslovju in pridobili neposredne izkušnje o organizmih v okolju ter njihovih bivališčih. Načrtovane metode in naravoslovne dejavnosti v okolici vrtca bodo otrokom približali organizme v prsti in na rastlinah.
Ključne besede: naravoslovne dejavnosti za otroke, Goričko, žuželke in drugi nevretenčarji
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 3118; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE GRAD
Nino Gumilar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad so bila zbrana ledinska in hišna imena v vaseh Grad, Kruplivnik in Radovci. Na tem območju se govori »grački govor«, ki ga z okolico uvrščamo v prekmursko narečje, natančneje v goričko podnarečje. Gradivo je bilo v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek, pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga, temu pa nato za ločevalnim znakom || sledi z dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih in ledinskih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi, ki so največ pridobljeni iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajevih Slovenskih vodnih imen (SVI), Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Snojevega Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI), Pleteršnikovega slovarja (Plet.) in še drugih. Ledinska in hišna imena predstavljajo v teh krajih velik del kulturne dediščine, saj gre za območje že skoraj tisočletnega toka okrog največjega slovenskega gradu. S pomočjo imen se da razbrati še nekatere neraziskane dele pokrajinskih značilnosti, dodatne povezave vpliva zemljiške gospode, ni pa zapostavljen niti mali kmečki človek. Prav zategadelj je nastal ta pester in številen nabor ledinskih in hišnih imen, mnogih tudi šaljivih in unikatnih – večinoma izvirajočih iz slovanskih jezikov, precej pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1699; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

5.
Traditional agricultural landscape in Goričko Landscape Park (Slovenia) : distribution and variety of riparian stream corridors and patches
Mitja Kaligarič, Jožef Sedonja, Nina Šajna, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Goričko Landscape Park is a well-preserved example of typical Central-Europeanagricultural landscape. We used modified PHYSIS typology to describe and classify different habitat types (HT), especially the riparian stream corridors and patches (RSCP)-habitats of riparian woody stands occurring outside the closed woodland. The RSCP of Goričko were categorized into 107 HT, which cover 1.35% of the 45,000 ha in Goričko. The ash-alder vegetation is the most widespread riparian HT. For the detailed analysis, we compared two similar areas that differ only in land-use intensity. RSCP showed slightly higher fractal dimension and significantly higher elongation index in more intensified area B. The analysis of RSCP types on these areas showed a shift, accompanying increased agricultural impact, from pure stands to mixed, from trees to scrub, from ash-alder and white willow stands to mixed riverine willow stands. The course of the intensification produced two results: arable HT were united into large, homogeneous polygons, while less usable land was abandoned. We can conclude that some of the landscape characteristics we used can be applied to detect the level of preserved traditional cultural landscape.
Ključne besede: Goričko Landscape Park, stream corridors, forest patches, habitat mapping, GIS
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 940; Prenosov: 75
URL Povezava na celotno besedilo

6.
HIŠNA IN LEDINSKA IMENA V PERTOČI IN NA ROPOČI
Nina Banfi, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči so zbrana hišna in ledinska imena obeh zaselkov, ki ležita v Občini Rogašovci, na zahodnem delu Goričkega. Na tem območju se govori goričko podnarečje, ki spada v prekmursko narečno skupino. Goričko podnarečje ne pozna tonemskih nasprotij, pri čemer je naglas jačinski, dolg ali kratek. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledijo opis kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek. Temu za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi; le-temu pri nekaterih hišnih imenih sledi kratka razlaga lastnika domačije o izvoru imena. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Pleteršnikov slovar (Plet.), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Tako hišna kakor tudi ledinska imena so del naše bogate kulturne dediščine in predstavljajo bogastvo zahodnega dela Goričkega. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, človekovo preteklo dejavnost in navezanost prebivalcev na domačo zemljo in okolje. Imena so številna, raznolika, nekatera tudi šaljiva. Posebej pomembno pa je to, da jih domačini še vedno uporabljajo in prenašajo iz roda v rod. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, naselji Pertoča in Ropoča, panonska narečna skupina, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1658; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (8,88 MB)

7.
ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO GORNJA LENDAVA V ZGODNJEM NOVEM VEKU IN DO LETA 1862
Damijan Grlec, 2012, diplomsko delo

Opis: Zemljiško gospostvo Gornja Lendava je bilo skupaj z istoimenskim močno utrjenim gradom, sedežem veleposesti, skozi celoten srednji in zgodnji novi vek izpostavljeno številnim nevšečnostim, ki jih je pogojevala njegova obmejna lega. Skozi celoten čas je bilo zato na udaru različnih vojska in idealna točka za plenjenje in povračilne ukrepe štajerskih plemičev. Zidano grajsko poslopje sega v 13. stoletje, samo zemljišče pa se omenja že veliko prej. Prelomno je leto 1208, ko posest dobi v roke župan Nikolaj iz Železnega. Nato si v dolgi vrsti sledijo različni lastniki, dokler leta 1365 na to izjemno pomembno strateško posest ne pridejo gospodje Seči. Ti so pustili tukaj svoj trajen pečat, saj so posestniki teh krajev skupaj s svojo izvorno slovaško vejo Rima-Sečiji vse do leta 1685, ko se zadnjič omenjajo v listinah. Sečiji so bili ena najpomembnejših madžarskih plemiških rodbin in so uspeli v svojih rokah združiti kar štiri kronske posesti: Gornjo Lendavo, Dobro, Mursko Soboto in Monošter. Posest se je po izumrtju zadnjega Sečija Gornjelendavskega začela deliti in v nekaj porokah prešla v roke drugih plemiških rodbin: Salmov, baronov Poppel Lobkovice in na koncu grofov Batthyány. Rima-Sečiji so bili baroni, šele pred sredo 17. stoletja so bili povzdignjeni v grofe. Grofje so skupaj z okoliškim plemstvom vodili obrambo zahodnih predelov Madžarske pred Turki, nemajhno vlogo pa so odigrali v času verskih sporov, ko so najprej aktivno širili novo vero, nato pa le nekaj let pred izumrtjem začeli s katoliško obnovo. Sledijo jim razni vmesni lastniki, dokler si pravic nad zemljiškim gospostvom ni pridobila grofovska rodbina Nádasdy. Eden od članov rodbine, Franc IV., je bil poročen z edino hčerko zadnjega Rima-Sečija. Grofom je uspelo to posest pridobiti okrog leta 1689 in od takrat so bili lastniki te zemljiške posesti, vse dokler je niso prodali leta 1856. Grofje Nádasdy niso živeli na gradu, pač pa so tu bivali občasno. Grajsko poslopje so temeljito spremenili in mu dali današnji baročni videz. Nadaljevali so tudi s katoliško obnovo in bili bogati dobrotniki svojih patronatskih cerkva. V njihovem času je bila turška nevarnost že mimo, v te kraje se je po dolgih stoletjih vojska in pustošenja naselil mir.
Ključne besede: zgodovina, Goričko, Gornja Lendava, Dobra, Murska Sobota, Rakičan, grofje Széchy, grofje Batthyány, grofje Nádasdy, reformacija, protireformacija, turški vpadi, zgodnji novi vek
Objavljeno: 01.02.2013; Ogledov: 2139; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

8.
Sociološki vidiki mikrozgodovine družinskega življenja v 20. stoletju na periferiji srednje Evrope
Ivanka Huber, 2012, doktorska disertacija

Opis: Goričko so, podobno kot ostale slovenske pokrajine, v 20. stoletju zaznamovale prenekatere preizkušnje, kar se je posledično odražalo tudi na mikrozgodovini lokalnega vaškega življenja. V času obeh svetovnih vojn, v medvojnem in povojnem obdobju, v gospodarsko kriznih časih, v času splošnega napredka in prihoda mehanizacije v dotlej tradicionalni način gospodarjenja so bile družinam skupne strategije, ki jih je določalo družbeno-zgodovinsko okolje oz. so bile posledica makrozgodovinskih determinant. Vse to so bile tiste silnice v 20. stoletju, ki so si, četudi za kratek čas, podredile tok družinskega življenja. Okolje, vplivi tradicij, kultura obrobja, vera in družbena preteklost so na Goričkem oblikovali družinsko življenje in bistveno vplivali na način življenja v vaški skupnosti. Tip družine in strategije družinskega življenja so bili skorajda vso 20. stoletje enaki, kar ne pomeni, da ni bilo sprememb, ampak so le-te bile neznatne in se odvijale skozi daljše časovno obdobje. Societalne in demografske spremembe so se namreč na Goričkem začele dogajati predvsem v drugi polovici 20. stoletja; spremembe oblik in kompozicije družine ter maritalne spremembe pa šele ob koncu oz. izteku 20. stoletja. V raziskovanem času in prostoru je prevladovala izvorno razširjena družina, ki je nemalokrat postala okrnjena ali se transformirala v jedrno. Šele ob prehodu iz 20. v 21. stoletje so se začele formirati tudi izvorno jedrne družine. Družina je bila strukturirana kot celota z jasno določeno hierarhijo in je ostala v tej strukturi skorajda do izteka 20. stoletja. Doktorska disertacija, katere znanstveno izhodišče in cilj raziskovanja je sociološki in zgodovinski vidik družine na Goričkem, predstavlja pregled in sociološko analizo teoretičnih in empiričnih spoznanj o družini in družinskem življenju v obravnavanem družbenem prostoru. Kako so posameznika in njegovo družino zaznamovale življenjske postaje, kot temeljno ciljno področje našega raziskovanja, smo ugotavljali na osnovi individualno vodenih intervjujev z intervjuvanci na terenu, družinskih dokumentov in raznih drugih dokumentarnih virov. Opisi, posnetki, sociološka analiza in predvidevanja oblik(e) družin(e) so tako omogočili oblikovanje in prikaz vaškega družinskega življenja v 20. stoletju.
Ključne besede: sociologija družine, historična sociologija, mikrozgodovina, spominske študije, življenjske zgodbe, življenjske postaje, Goričko, Kančevci, Križevci, 20. stoletje
Objavljeno: 18.04.2013; Ogledov: 2651; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (12,52 MB)

9.
PREOBRAZBA STARE PANONSKE HIŠE V KOLESARSKO POSTAJALIŠČE
Urška Gomboc, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava preobrazbo podeželske domačije v kolesarsko postajališče. Podani so skupne značilnosti vernakularne arhitekture Slovenije in mesto panonske domačije v njej. Kot okvir ustvarjanja življenjskih prostorov so predstavljeni geografski in zgodovinski vplivi okolja. Vključeni so opisi oblik domačij, vloga celote in delov tipične domačije, materiali in konstrukcije ter prisotnost likovnega oblikovanja. Po enakih korakih je analizirana izbrana zapuščena domačija, ki je predmet idejne zasnove. Prekmurje je prepredeno s kolesarskimi potmi, ki so del turistične ponudbe in pogosta rekreacija domačinov. Ideja je živo ohranjaje kulturne dediščine. Prepletenost likovne umetnosti in kulture športa.
Ključne besede: vernakularna arhitektura, panonska kmečka hiša, revitalizacija kulturne dediščine, kolesarsko postajališče, Goričko
Objavljeno: 16.09.2013; Ogledov: 1330; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

10.
MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČIJ NATURA 2000 NA PRIMERU TRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO-RAAB-ŐRSÉG
Katarina Škraban, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so bile predstavljene možnosti trajnostnega razvoja Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, kot območja Nature 2000. Podrobneje je bil v analizo zajet slovenski del Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, in sicer Krajinski park Goričko. Predstavljeno je bilo omrežje Natura 2000, katero je bilo tudi podrobneje predstavljeno v povezavi z naravno in kulturno dediščino ter gospodarstvom območja. Z vidika trajnostnega razvoja parka je bil, na podlagi Metode štirih kapitalov, analiziran Regionalni razvojni program pomurske regije 2007–2013 ter Program dela za leto 2011 Krajinskega parka Goričko. Ugotovljeno je bilo, da so ukrepi v obeh programih zasnovani preveč sektorsko, ter da je njihov vpliv na trajnostni napredek kratkoročen in netrajnosten. Opravljena je bila še anketa, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da mlado prebivalstvo Krajinskega parka Goričko pozna vrednote parka v katerem živi, hkrati pa vidi veliko različnih priložnosti trajnostnega razvoja Krajinskega parka Goričko in želi sámo vplivati na boljše stanje območja.
Ključne besede: trajnostni razvoj, Natura 2000, Trideželni park Goričko-Raab-Őrség, Krajinski park Goričko, Regionalni razvojni program, Metoda štirih kapitalov.
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 1132; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (29,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici