1. |
2. Usklajevanje družinskega in študijskega življenja študentov na gorenjskemNorali Karin Majkić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kako študentje, ki imajo otroka/e, usklajujejo študijsko življenje z družinskim, kako se spopadajo s stanovanjskim vprašanjem in kateri je najpogostejši vir dohodka. Osredotočili smo se tudi na to, katere pravice imajo kot starši študentje.
Rezultati raziskave kažejo, da starši študentje potrebujejo več časa za izdelavo in oddajo študijskih obveznosti. Prav tako smo ugotovili, da študentske družine nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja.
S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da štipendija ni najpogostejši vir dohodka, ampak anketiranci navajajo otroški dodatek, sledi ji študentsko delo, le 27 % anketirancev je navedlo štipendijo.
Ključne besede: študentje, družina, problematika, otrok, Gorenjska
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 654; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (561,14 KB) |
3. Poznavanje pregovorov med srednješolci na Gorenjskem in ŠtajerskemJanja Sterle, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so bili obravnavani poznavanje, raba in razumevanje pregovorov med srednješolci in srednješolkami različnih izobraževalnih programov (gimnazija, zdravstvena nega, strojništvo, predšolska vzgoja) ter v različnih regijah (na Gorenjskem in Štajerskem). Zanimalo me je, ali glede na smer izobraževanja in regijo, v kateri se izobražujejo, med njimi prihaja do razlik. V teoretičnem delu sta bila predstavljena paremiologija in njen razvoj, v empiričnem delu pa so bili najprej pregledani temeljni dokumenti za pouk slovenščine, tj. učni načrt za gimnazije oziroma katalogi znanja za programe zdravstvena nega, strojništvo in predšolska vzgoja. Raziskano je bilo, na katerih mestih učnega načrta oziroma kataloga znanja se pojavi obravnava pregovorov, na primeru učbeniških kompletov Na pragu besedila 1–4 in Branj 1–4 pa tudi, ali so naloge in vprašanja vezana tudi na pregovore ter ali so ti uporabljeni npr. kot naslovi poglavij oziroma učnih sklopov. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo preverjeno, kako dijaki in dijakinje izbranih šol spoznavajo pregovore, kakšno je njihovo poznavanje pregovorov iz t. i. paremiološkega optimuma in katere pregovore uporabljajo. Rezultati so pokazali, da so imeli anketiranci in anketiranke težave pri opredeljevanju izraza pregovor, da pogosto niso ločevali pregovorov od drugih paremioloških enot, zlasti rekov in frazemov, da so imeli težave tudi pri prepoznavanju konkretnega pregovora v sobesedilu in pojasnjevanju njegovega pomena. Kljub temu pa je opazno, da med srednješolci in srednješolkami prevladuje pozitiven odnos do pregovorov. Pri poznavanju, rabi in razumevanju pregovorov ni bilo opaženih bistvenih razlik glede na smer izobraževanja in regijo.
Ključne besede: pregovor, paremiologija, dijaki in dijakinje, Gorenjska, Štajerska.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1221; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,88 MB) |
4. Agricultural households in mountain areas in pre- and post-accession SloveniaŠtefan Bojnec, Kristina Knific, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: This paper analyses structural changes in agriculture and agricultural households in the mountainous areas of the Gorenjska region in Slovenia. The focus is on agricultural multifunctional roles, agricultural and agricultural households’ structural changes pre- and post-accession of Slovenia to the European Union (EU) on the basis of datasets obtained by two in-depth surveys from 2001 and 2007. The analyses confirm adjustments of farm households to the use of subsidies and new regulations, and diversification of agricultural households’ incomes. Short-term and long-term strategies of farm households vary depending on farms’ natural factor endowments for agriculture, farm size and structures of farm households, availability of agricultural land and their rental values, diversification of incomes with self-employment and employment outside the farm household.
Ključne besede: mountainous areas, agricultural structures, income diversification, household strategies, multifunctional development, Gorenjska, Slovenia, European Union
Objavljeno v DKUM: 29.03.2018; Ogledov: 1010; Prenosov: 102
Celotno besedilo (121,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. POSLOVNA PODJETNOST BOLNIŠNIČNIH ZDRAVNIKOV GORENJSKE REGIJEAndrej Prlja, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Nesorazmerje med razpoložljivimi sredstvi in materialnimi zahtevami sodobne medicine je velik problem današnjega časa. Imperativ je racionalna poraba. Za kakovostnejše poslovne rešitve bi tudi zdravniki potrebovali vsaj osnovna poslovno-podjetniška znanja.
Raziskali smo, kakšno je stanje glede poslovno podjetniških znanj, hotenj in aktivnosti med bolnišničnimi zdravniki gorenjske regije. Anketo je od 159 zdravnikov izpolnilo 99 (62,2 %). Uporabili smo metode opisne in sklepne statistike t in Z teste, teste deleža, neparametrične teste, metodo glavnih komponent in metodo diskriminantne analize. Ugotovili smo, da je večina bolnišničnih zdravnikov nezadovoljnih s sedanjim materialnim stanjem in pričakovanji za prihodnost, tako zdravstvenega sistema kot celote, kot tudi ustanov, kjer so zaposleni. Zaenkrat so še zadovoljni z osebnim materialnim stanjem, nezadovoljni s perspektivo. Ločijo prednosti in slabosti javnega ter zasebnega zdravstva. Zavedajo se, da nimajo ustreznih organizacijsko poslovnih znanj, denar jim ni najpomembnejši motivacijski dejavnik in praviloma niso poslovno aktivni.
Med raziskavo se je izkazalo, da ni objektivnega merila poslovno podjetniških lastnosti, znanj in hotenj, sploh ne za zdravnike. Zato smo na osnovi metodoloških navodil, strokovne literature in lastnih predhodnih raziskav oblikovali svoje merilo vprašalnik, prilagojen zdravnikom. Dosegli smo raven pilotne študije in merilo prizkusili vpraksi. Raziskava je pokazala, da obstajajo nekatere značilne razlike med skupinama poslovno aktivnih in neaktivnih zdravnikov v lastnostih, znanjih in drugih predispozicijah za poslovno aktivacijo. Za dokončno oblikovanje in umeritev merila bodo potrebne nadaljnje raziskave.
Stanje glede poslovno-podjetniških aktivnosti in ambicij ni spodbudno. Kljub prevladujočemu nezadovoljstvu z materialnim stanjem in pričakovanji za v bodoče večina zdravnikov ni poslovno aktivnih. Za izboljšanje stanja bo treba ozavestiti zdravnike o pomenu poslovne plati medicine, izboljšati njihovo poslovno informiranost in izobraževanje ter spodbujati njihove poslovne aktivnosti, saj so osnovni nosilci zdravstvenega sistema. Pri ocenjevanju učinkov takih ukrepov in njihovem usmerjanju bi pomagalo objektivno merilo, katerega osnova je rezultat naše magistrske naloge.
Ključne besede: - zdravnik
- posel
- podjetništvo
- podjetniške lastnosti
- gorenjska regija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1589; Prenosov: 102
Celotno besedilo (3,30 MB) |
7. Gorenjski mobiliziranci v nemški vojski 1943-45Monika Kokalj Kočevar, 2016, doktorska disertacija Opis: Po začetku druge svetovne vojne v Sloveniji in razdelitvi ozemlja je nemški okupator po odhodu okupacijskih enot vzpostavil svojo civilno upravo v Spodnji Štajerski in v t. i. Južni Koroški. To upravno enoto, ki jo je sestavljalo šest nekdanjih gorenjskih okrajev, pozneje preoblikovanih v tri okrožja in jugoslovanski del Koroške, je najprej vodil namestnik koroškega deželnega vodje Franz Kutschera, od decembra 1941 naprej pa koroški deželni vodja Friedrich Rainer. Teritorialno je ozemlje spadalo pod XVIII. vojaško okrožje. V dogovoru med vodjo civilne uprave in skupino oboroženih oddelkov nemške nacionalsocialistične stranke, ki je bila pristojna za Južno Koroško, so poleti 1941 po nemškem modelu in podobnih vzpostavitvah v zasedenih deželah s civilno upravo ustanovili na Spodnjem Štajerskem in Južni Koroški enote vermanšafta, ki so bile podrejene SA skupini Südmark. Po organizacijski vzpostavitvi in imenovanju vodij je potekalo do oktobra 1941 evidentiranje gorenjskih mož v starosti od 18 do 45 let. Čeprav je bilo po odloku o vzpostavitvi enot SA Wehrmannschaft iz leta 1939 služenje prostovoljno, so ga na Gorenjskem predstavljali kot dolžnost in obveznost. Enote vermanšafta so v nasprotju z vermanšaftom na Štajerskem opravljale le polvojaško urjenje, sodelovale na različnih dogodkih in zbirale sredstva za različne formacije in skupine. Vodje in podvodje vermanšafta so se usposabljali v šoli za vodje v Rogaški Slatini, skupaj s štajerskimi vermani. Do spomladi 1942 število vermanov na Gorenjskem ni preseglo 17.000 mož. Vermani so bili po hierarhičnem sistemu SA v okviru enot vključeni v »Wehrmannschaftsbrigade Oberkrain«. Od zgodnje pomladi so vermane vključevali v različne enote krajevnih straž, h orožnikom in t. i. Nujni tehnični pomoči. Od januarja 1942 je bila na Gorenjskem ustanovljena nacionalsocialistična stranka NSDAP. Že od spomladi so pozivali Gorenjce k prostovoljni priključitvi v Waffen SS, vendar je bilo zelo malo odziva. 7. julija 1942 je gauleiter Friedrich Rainer uvedel t. i. dolžnost do služenja v državni delovni službi in vojaško dolžnost. Z razglasom je 27. septembra 1942 podelil Gorenjcem državljanstvo na preklic, in sicer v povezavi z odlokom nemškega notranjega ministrstva z dne 14. oktobra 1941. Formalnopravno sicer Gorenjske zaradi različnih razlogov niso nikoli vključili v Tretji rajh, so pa za prebivalce Gorenjske s podelitvijo državljanstva začeli veljati isti zakoni kot na ozemlju matične Nemčije. Tako so tudi vojaški prijavni uradi, ki so bili vzpostavljeni decembra 1941 pozvali občinske urade, naj pripravijo evidence letnikov, ki bi bili vpoklicani v nemško vojsko. Od novembra 1942 so potekali nabori moških letnikov od 1916 do 1926, pričeli so z naborom letnikov 1923 in 1924, na koncu so avgusta 1943 vpoklicali v državno delovno službo RAD letnik 1926. Prvi vpoklicanci so bili letniki 1923 in 1924, v RAD taborišča pa so bili poslani januarja 1943. Po polletnem služenju v RAD so vpoklicance pošiljali v različne rezervne vojaške enote, kjer so jih usposobili za bojevanje na fronti. Največ gorenjskih vojakov je bilo poslanih na vzhodno fronto. Skupno število prisilno mobiliziranih presega 11.000. Na bojiščih jih je umrlo čez 1700, številni so padli v anglo-ameriško ali rusko ujetništvo. Iz slovenskih ujetnikov, ki so bili zajeti na fronti v Normandiji, so v Veliki Britaniji ustanovili jedro 5. prekomorske brigade, v Sovjetski zvezi pa je bila ustanovljena 1. jugoslovanska brigada in tankovska brigada. Številni so na fronti dezertirali in se priključili osvobodilnim gibanjem po Evropi. Več tisoč jih je uspelo dezertirati v partizanske enote v Sloveniji, nekaj sto se jih je priključilo tudi Gorenjski samozaščiti. Po koncu vojne so se iz različnih ujetniških taborišč vračali še vse do sredine petdesetih let. Status prisilnega mobiliziranca po vojni je bil odvisen od situacije v ožjem domačem okolju. Veliko jih je bilo obravnavanih kot državljani drugega razreda, imeli so težave pri šolanju, zaposlitvi,
Ključne besede: druga svetovna vojna, Gorenjska, vermanšaft, prisilna mobilizacija, nemška vojska, ujetniška taborišča, zavezniki, partizanske enote, protipartizanske enote
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 3599; Prenosov: 428
Celotno besedilo (6,62 MB) |
8. Analiza potencialov ponudbe ekoloških živil na območju gorenjskeTatjana Drinovec, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se iz leta v leto povečuje, medtem ko domača ponudba krepko zaostaja. V diplomskem delu smo analizirali razmere ponudbe ekološke pridelave in načine trženja ekoloških živil na območju Gorenjske. Analizo smo opravili s terenskim obiskom ekoloških kmetij ter anketnim razgovorom s kmetovalci. V vzorcu raziskave smo zajeli 35 %, oz. 80 od 228-tih ekoloških kmetij na območju delovanja KGZS Kranj - evidentiranih v letu 2013. Ugotovili smo, da kar 87,5 % anketiranih ekoloških kmetij trži presežke pridelave. Med vprašanimi, si 50 % ekoloških kmetovalcev želi v prihodnosti še razširiti obstoječo ponudbo na svoji kmetiji. Več kot polovica (61,25 %) jih je tudi mnenja, da večjih količin pridelkov ne bi bilo težko prodati. V raziskavi smo tudi jasno zaznali željo in potrebo kmetov po izboljšanju sodelovanja s strokovnimi službami, predvsem na področju svetovanja v praksi in pomoči pri administrativnih postopkih.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, Gorenjska, analiza trženja, ponudba živil
Objavljeno v DKUM: 28.08.2015; Ogledov: 1091; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,14 MB) |
9. REDNI LETNI RAZGOVORI V SREDNJE VELIKIH PODJETJIH V GORENJSKI REGIJIBernarda Šolar, 2014, diplomsko delo Opis: Redni letni razgovori so dvosmerna oblika komunikacije. So del prakse, ki jo podjetje vpelje s točno določenimi cilji. Izvajajo se redno, v naprej določenem obdobju. Na rednem letnem razgovoru vodja in sodelavec skupaj pregledata preteklo leto in določita cilje za naprej.Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem redni letni razgovor. Skozi teorijo smo ugotovili, da pravilno izveden razgovor prinese ogromno pozitivnih stvari. Ne vpliva samo na vodjo in sodelavca, ampak tudi podjetje kot celoto. V nadaljevanju smo si podrobneje ogledali pripravo in izvedbo rednega letnega razgovora ter aktivnosti po sami izvedbi. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo izvajanja oz. neizvajanja rednih letnih razgovorov. Spletno anketo smo poslali v srednje velika podjetja v Gorenjski regiji. Žal pa smo naleteli na veliko nepripravljenost podjetij za sodelovanje. Rezultati analize kažejo, da od 14 podjetij razgovore izvaja le 6 podjetij. Kar pa nas je presenetilo, je dejstvo, da nobeno od teh podjetij ne opravlja razgovorov več kot pet let. Od podjetij, ki razgovore ne izvajajo, pa jih večina o tem tudi ne razmišlja.
Ključne besede: redni letni razgovor, srednje velika podjetja, Gorenjska regija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 1813; Prenosov: 184
Celotno besedilo (5,17 MB) |
10. |
