| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POSLOVNI NAČRT ZA RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA IN TISKANEGA MEDIJA
Domen Verbič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen poslovni načrt za vzpostavitev gorenjskega spletnega portala in revije. ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ Zaslutili smo poslovno priložnost in se odločili za analizo projekta in eventuelno lansiranje medijev. Analizirali smo medijsko panogo in oglaševalski trg na katerem bi nastopili z našim produktom. Raziskava je postregla z vzpodbudnimi rezultati, zato smo nadaljevali z izdelavo celotnega poslovnega načrta. V nadaljevanju je v diplomski nalogi predstavljen načrt izdelave obeh medijev, od razvoja samega produkta do načrta trženja. Izdelane so finančne projekcije, terminski plan za vse glavne elemente poslovnega procesa ter načrt nastopa na trgu. S pomočjo vseh teh elementov poslovnega načrta smo ugotovili, da naš produkt ima potencial na trgu, da na trgu obstaja potreba po njem ter da bo projekt tudi dobičkonosen.
Ključne besede: poslovni načrt, mediji, oglaševalski trg, Gorenjska, družabna kronika
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 2828; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (570,97 KB)

3.
BREZPOSELNOST V GORENJSKI REGIJI MED LETI 2005 - 2009
Simona Vodovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost je postala splošno razširjen in množičen pojav. Raziskave o prostih delovnih mestih kažejo, da je bilo leto 2009 še manj uspešno kot predhodno. Negativni vplivi svetovne gospodarske krize so se nadaljevali tudi v celotnem letu 2009. Delodajalci so povpraševali po delovni sili izrazito manj kot običajno. Brezposelnost v državi je v letu dni porasla za 45,9 % in je konec decembra štela 96.672 registrirano brezposelnih oseb. Gorenjska brezposelnost je v decembru v državnem merilu predstavljala 7,1 % (Vir: Statistični urad RS). Diplomska naloga je razdeljena na dva dela in sicer, prvi, teoretični del opisuje poglavitne pojme, ki se pojavljajo v zvezi z brezposelnostjo, v drugem delu pa je obravnavan problem brezposelnosti v gorenjski regiji med leti 2005 — 2009, analizirane so strukturne lastnosti brezposelnih oseb, ugotovili smo, kje na Gorenjskem je bila brezposelnost najvišja in kje najnižja, opisali in v številkah prikazali kateri so glavni dejavniki brezposelnosti, kdo je upravičen do nadomestila iz naslova brezposelnosti, na koncu pa se dotaknili še preverjanja hipotez, ki smo jih postavili v zvezi z aktualnimi zadevami okrog brezposelnosti.
Ključne besede: brezposelnost trg delovne sile zaposlovanje Gorenjska
Objavljeno: 01.06.2010; Ogledov: 1579; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (478,12 KB)

4.
5.
Analiza potencialov ponudbe ekoloških živil na območju gorenjske
Tatjana Drinovec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se iz leta v leto povečuje, medtem ko domača ponudba krepko zaostaja. V diplomskem delu smo analizirali razmere ponudbe ekološke pridelave in načine trženja ekoloških živil na območju Gorenjske. Analizo smo opravili s terenskim obiskom ekoloških kmetij ter anketnim razgovorom s kmetovalci. V vzorcu raziskave smo zajeli 35 %, oz. 80 od 228-tih ekoloških kmetij na območju delovanja KGZS Kranj - evidentiranih v letu 2013. Ugotovili smo, da kar 87,5 % anketiranih ekoloških kmetij trži presežke pridelave. Med vprašanimi, si 50 % ekoloških kmetovalcev želi v prihodnosti še razširiti obstoječo ponudbo na svoji kmetiji. Več kot polovica (61,25 %) jih je tudi mnenja, da večjih količin pridelkov ne bi bilo težko prodati. V raziskavi smo tudi jasno zaznali željo in potrebo kmetov po izboljšanju sodelovanja s strokovnimi službami, predvsem na področju svetovanja v praksi in pomoči pri administrativnih postopkih.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, Gorenjska, analiza trženja, ponudba živil
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 481; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
7.
REDNI LETNI RAZGOVORI V SREDNJE VELIKIH PODJETJIH V GORENJSKI REGIJI
Bernarda Šolar, 2014, diplomsko delo

Opis: Redni letni razgovori so dvosmerna oblika komunikacije. So del prakse, ki jo podjetje vpelje s točno določenimi cilji. Izvajajo se redno, v naprej določenem obdobju. Na rednem letnem razgovoru vodja in sodelavec skupaj pregledata preteklo leto in določita cilje za naprej.Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem redni letni razgovor. Skozi teorijo smo ugotovili, da pravilno izveden razgovor prinese ogromno pozitivnih stvari. Ne vpliva samo na vodjo in sodelavca, ampak tudi podjetje kot celoto. V nadaljevanju smo si podrobneje ogledali pripravo in izvedbo rednega letnega razgovora ter aktivnosti po sami izvedbi. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo izvajanja oz. neizvajanja rednih letnih razgovorov. Spletno anketo smo poslali v srednje velika podjetja v Gorenjski regiji. Žal pa smo naleteli na veliko nepripravljenost podjetij za sodelovanje. Rezultati analize kažejo, da od 14 podjetij razgovore izvaja le 6 podjetij. Kar pa nas je presenetilo, je dejstvo, da nobeno od teh podjetij ne opravlja razgovorov več kot pet let. Od podjetij, ki razgovore ne izvajajo, pa jih večina o tem tudi ne razmišlja.
Ključne besede: redni letni razgovor, srednje velika podjetja, Gorenjska regija
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 938; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

8.
PROBLEMATIKA BREZPOSELNOSTI NA GORENJSKEM
Katarina Schmitt Jager, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Brezposelnost je že od nekdaj velik problem vsake države, z nastankom gospodarske krize leta 2008 pa se je v Sloveniji le še povečalo število brezposelnih oseb. Načini iskanja zaposlitve so se v zadnjih desetletjih zelo spremenili zaradi posodobitve tehnologije.
Ključne besede: brezposelnost, gorenjska regija, zavod za zaposlovanje
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 287; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (874,82 KB)

9.
POSLOVNA PODJETNOST BOLNIŠNIČNIH ZDRAVNIKOV GORENJSKE REGIJE
Andrej Prlja, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Nesorazmerje med razpoložljivimi sredstvi in materialnimi zahtevami sodobne medicine je velik problem današnjega časa. Imperativ je racionalna poraba. Za kakovostnejše poslovne rešitve bi tudi zdravniki potrebovali vsaj osnovna poslovno-podjetniška znanja. Raziskali smo, kakšno je stanje glede poslovno podjetniških znanj, hotenj in aktivnosti med bolnišničnimi zdravniki gorenjske regije. Anketo je od 159 zdravnikov izpolnilo 99 (62,2 %). Uporabili smo metode opisne in sklepne statistike t in Z teste, teste deleža, neparametrične teste, metodo glavnih komponent in metodo diskriminantne analize. Ugotovili smo, da je večina bolnišničnih zdravnikov nezadovoljnih s sedanjim materialnim stanjem in pričakovanji za prihodnost, tako zdravstvenega sistema kot celote, kot tudi ustanov, kjer so zaposleni. Zaenkrat so še zadovoljni z osebnim materialnim stanjem, nezadovoljni s perspektivo. Ločijo prednosti in slabosti javnega ter zasebnega zdravstva. Zavedajo se, da nimajo ustreznih organizacijsko poslovnih znanj, denar jim ni najpomembnejši motivacijski dejavnik in praviloma niso poslovno aktivni. Med raziskavo se je izkazalo, da ni objektivnega merila poslovno podjetniških lastnosti, znanj in hotenj, sploh ne za zdravnike. Zato smo na osnovi metodoloških navodil, strokovne literature in lastnih predhodnih raziskav oblikovali svoje merilo vprašalnik, prilagojen zdravnikom. Dosegli smo raven pilotne študije in merilo prizkusili vpraksi. Raziskava je pokazala, da obstajajo nekatere značilne razlike med skupinama poslovno aktivnih in neaktivnih zdravnikov v lastnostih, znanjih in drugih predispozicijah za poslovno aktivacijo. Za dokončno oblikovanje in umeritev merila bodo potrebne nadaljnje raziskave. Stanje glede poslovno-podjetniških aktivnosti in ambicij ni spodbudno. Kljub prevladujočemu nezadovoljstvu z materialnim stanjem in pričakovanji za v bodoče večina zdravnikov ni poslovno aktivnih. Za izboljšanje stanja bo treba ozavestiti zdravnike o pomenu poslovne plati medicine, izboljšati njihovo poslovno informiranost in izobraževanje ter spodbujati njihove poslovne aktivnosti, saj so osnovni nosilci zdravstvenega sistema. Pri ocenjevanju učinkov takih ukrepov in njihovem usmerjanju bi pomagalo objektivno merilo, katerega osnova je rezultat naše magistrske naloge.
Ključne besede: - zdravnik - posel - podjetništvo - podjetniške lastnosti - gorenjska regija
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 582; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

10.
Gorenjski mobiliziranci v nemški vojski 1943-45
Monika Kokalj Kočevar, 2016, doktorska disertacija

Opis: Po začetku druge svetovne vojne v Sloveniji in razdelitvi ozemlja je nemški okupator po odhodu okupacijskih enot vzpostavil svojo civilno upravo v Spodnji Štajerski in v t. i. Južni Koroški. To upravno enoto, ki jo je sestavljalo šest nekdanjih gorenjskih okrajev, pozneje preoblikovanih v tri okrožja in jugoslovanski del Koroške, je najprej vodil namestnik koroškega deželnega vodje Franz Kutschera, od decembra 1941 naprej pa koroški deželni vodja Friedrich Rainer. Teritorialno je ozemlje spadalo pod XVIII. vojaško okrožje. V dogovoru med vodjo civilne uprave in skupino oboroženih oddelkov nemške nacionalsocialistične stranke, ki je bila pristojna za Južno Koroško, so poleti 1941 po nemškem modelu in podobnih vzpostavitvah v zasedenih deželah s civilno upravo ustanovili na Spodnjem Štajerskem in Južni Koroški enote vermanšafta, ki so bile podrejene SA skupini Südmark. Po organizacijski vzpostavitvi in imenovanju vodij je potekalo do oktobra 1941 evidentiranje gorenjskih mož v starosti od 18 do 45 let. Čeprav je bilo po odloku o vzpostavitvi enot SA Wehrmannschaft iz leta 1939 služenje prostovoljno, so ga na Gorenjskem predstavljali kot dolžnost in obveznost. Enote vermanšafta so v nasprotju z vermanšaftom na Štajerskem opravljale le polvojaško urjenje, sodelovale na različnih dogodkih in zbirale sredstva za različne formacije in skupine. Vodje in podvodje vermanšafta so se usposabljali v šoli za vodje v Rogaški Slatini, skupaj s štajerskimi vermani. Do spomladi 1942 število vermanov na Gorenjskem ni preseglo 17.000 mož. Vermani so bili po hierarhičnem sistemu SA v okviru enot vključeni v »Wehrmannschaftsbrigade Oberkrain«. Od zgodnje pomladi so vermane vključevali v različne enote krajevnih straž, h orožnikom in t. i. Nujni tehnični pomoči. Od januarja 1942 je bila na Gorenjskem ustanovljena nacionalsocialistična stranka NSDAP. Že od spomladi so pozivali Gorenjce k prostovoljni priključitvi v Waffen SS, vendar je bilo zelo malo odziva. 7. julija 1942 je gauleiter Friedrich Rainer uvedel t. i. dolžnost do služenja v državni delovni službi in vojaško dolžnost. Z razglasom je 27. septembra 1942 podelil Gorenjcem državljanstvo na preklic, in sicer v povezavi z odlokom nemškega notranjega ministrstva z dne 14. oktobra 1941. Formalnopravno sicer Gorenjske zaradi različnih razlogov niso nikoli vključili v Tretji rajh, so pa za prebivalce Gorenjske s podelitvijo državljanstva začeli veljati isti zakoni kot na ozemlju matične Nemčije. Tako so tudi vojaški prijavni uradi, ki so bili vzpostavljeni decembra 1941 pozvali občinske urade, naj pripravijo evidence letnikov, ki bi bili vpoklicani v nemško vojsko. Od novembra 1942 so potekali nabori moških letnikov od 1916 do 1926, pričeli so z naborom letnikov 1923 in 1924, na koncu so avgusta 1943 vpoklicali v državno delovno službo RAD letnik 1926. Prvi vpoklicanci so bili letniki 1923 in 1924, v RAD taborišča pa so bili poslani januarja 1943. Po polletnem služenju v RAD so vpoklicance pošiljali v različne rezervne vojaške enote, kjer so jih usposobili za bojevanje na fronti. Največ gorenjskih vojakov je bilo poslanih na vzhodno fronto. Skupno število prisilno mobiliziranih presega 11.000. Na bojiščih jih je umrlo čez 1700, številni so padli v anglo-ameriško ali rusko ujetništvo. Iz slovenskih ujetnikov, ki so bili zajeti na fronti v Normandiji, so v Veliki Britaniji ustanovili jedro 5. prekomorske brigade, v Sovjetski zvezi pa je bila ustanovljena 1. jugoslovanska brigada in tankovska brigada. Številni so na fronti dezertirali in se priključili osvobodilnim gibanjem po Evropi. Več tisoč jih je uspelo dezertirati v partizanske enote v Sloveniji, nekaj sto se jih je priključilo tudi Gorenjski samozaščiti. Po koncu vojne so se iz različnih ujetniških taborišč vračali še vse do sredine petdesetih let. Status prisilnega mobiliziranca po vojni je bil odvisen od situacije v ožjem domačem okolju. Veliko jih je bilo obravnavanih kot državljani drugega razreda, imeli so težave pri šolanju, zaposlitvi,
Ključne besede: druga svetovna vojna, Gorenjska, vermanšaft, prisilna mobilizacija, nemška vojska, ujetniška taborišča, zavezniki, partizanske enote, protipartizanske enote
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1657; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici