| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Globoko evtektična topila za zeleno in trajnostno ekstrakcijo bioaktivnih spojin iz čebulnih (Allium cepa L.) olupkov : magistrsko delo
Saša Stanković, 2022, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo v prvi fazi raziskav sintetizirali globoko evtektična topila, ki predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom. Topila smo sintetizirali na osnovi holin klorida, kot akceptorja vodikove vezi; propan-1,2-diol, ocetno kislino, mlečno kislino, fruktozo in butan-1,4-diol pa smo izmenično uporabili kot donorje vodikove vezi. Učinkovitost ekstrakcij z globoko evtektičnimi topili smo primerjali z učinkovitostjo ekstrakcij s konvencionalnimi organskimi topili, kot sta metanol in etanol ter deionizirano vodo. Bioaktivne spojine iz uprašenih čebulnih olupkov smo ekstrahirali po metodi ultrazvočne ekstrakcije v kombinaciji s centrifugiranjem in jih identificirali z analizo na tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti z UV detektorjem in tekočinski kromatografiji z masnim spektrometrom. Bioaktivne komponente smo kvantitativno ovrednotili z zasnovo umeritvenih krivulj, ki smo jih pripravili iz osnovnih standardnih raztopin. Pri proučevanju bioaktivnih učinkovin iz čebulnih olupkov smo se omejili na določanje protokatehuične kisline, kvercetina, kvercetin-3,4'-diglukozida in kvercetin-3-β-D-glukozida. Dobljenim ekstraktom smo po večih metodah (ABTS, FRAP, DPPH, TPC) določili antioksidativno učinkovitost. Rezultate obeh analiz smo poenotili in ugotovili, da smo s 70 % metanolom in globoko evtektičnimi topili, kjer smo kot donor vodikove vezi uporabili ocetno kislino, mlečno kislino in butan-1,4-diol, ekstrahirali največ spojin z visokim antioksidativnim učinkom.
Ključne besede: globoko evtektična topila, čebulni olupki, zelena kemija, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, antioksidativni testi
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 978; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

2.
Okolju prijazno pridobivanje ekstraktov iz rožmarina (rosmarinus officinalis l.) z globoko evtektičnimi topili in ocena njihove antioksidativne učinkovitosti : magistrsko delo
Žan Koštomaj, 2022, magistrsko delo

Opis: Globoko evtektična topila predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom za ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin. V sklopu magistrskega dela smo za namen ekstrakcije antioksidativnih spojin iz rožmarina sintetizirali šest različnih globoko evtektičnih topil, pri čemer so vsi kot akceptorja vodikove vezi vsebovali holin klorid, kot donorji vodikove vezi pa so se izmenjevali etilen glikol, 1,2-propandiol, ocetna kislina, mlečna kislina, urea in fruktoza, kot primerjavo s konvencionalim topilom pa smo uporabili raztopini različnih koncentracij etanola in metanola. Za pripravo vzorcev smo uporabili tehniko matrično trdno-fazne disperzije, za identifikacijo in kvantifikacijo izbranih spojin pa smo uporabili metodo tekočinske kromatografije ob uporabi UV detektorja (HPLC-UV). Dobljenim ekstraktom smo določili še antioksidativno delovanje s TPC, FRAP in DPPH testi. Vsi antioksidativni testi so pokazali, da je imel vzorec, pri katerem smo uporabili mlečno kislino kot HBD, najvišjo antioksidativno aktivnost, temu pa sta sledila vzorca, pridobljena s 70 % etanolom in z DES topilom na osnovi ocetne kisline. Dobljene rezultate smo primerjali s podobno raziskavo na področju ekstrakcij fenolnih spojin iz rožmarina z uporabo globoko evtektičnih topil, pri čemer smo njihove rezultate presegli. S tem smo razvili in vpeljali novo, hitro, bolj učinkovito in cenovno ugodno ekstrakcijsko metodo ob uporabi globoko evtektičnih topil za pripravo rastlinskih ekstraktov z visoko vsebnostjo aktivnih učinkovin iz rožmarina.
Ključne besede: Globoko evtektična topila, rožmarin, HPLC, TPC, FRAP, DPPH
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 866; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

3.
Uporaba globoko evtektičnih topil kot zelene alternative za ekstrakcijo aktivnih učinkovin iz pegastega badlja (silybum marianum) : magistrsko delo
Manca Merslavič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo priprave globoko evtektičnih topil kot nadomestnega medija škodljivim organskim topilom za ekstrakcijo aktivnih učinkovin iz pegastega badlja. V okviru magistrske naloge smo pripravili pet globoko evtektičnih topil različne sestave ter dodatno 80 % etanol kot konvencionalno organsko topilo in preverjali, katero od njih je najbolj ugodno za ekstrakcijo silimarinov iz pegastega badlja. Za sintezo globoko evtektičnih topil smo uporabili naslednje spojine: holin klorid, mentol, 1,4-butandiol, 1,2-propandiol, mlečno kislino in sečnino. Po HPLC analizi smo iz kromatogramov in enačbe umeritvene premice izračunali, kolikšna je bila koncentracija skupnih silimarinov, ki smo jih ekstrahirali iz posameznega vzorca. Vsa DES topila, razen DES2 (mentol : 1,4-butandiol v razmerju 1 : 2), so bila redčena z vodo, in sicer v razmerju 75 % DES-25 % H2O. Ugotovili smo, da se je največ silimarinov sprostilo v 80 % etanolu, ki je polarno protično topilo. Sledili sta globoko evtektični topili iz holin klorida in 1,2-propandiola ter holin klorida in 1,4-butandiola. Njima sta sledili globoko evtektični topili iz holin klorida in mlečne kisline ter holin klorida in uree (sečnine), najmanj silimarinov pa se je sprostilo v globoko evtektično topilo iz mentola in 1,4-butandiola, ki je bilo tudi edino topilo, ki ni vsebovalo vode, torej hidrofobno. Iz rezultatov je razvidno, da je prisotnost vode v topilu pozitivno vplivala na izkoristek ekstrakcije silimarinov iz pegastega badlja, vendar so bile koncentracije skupnih silimarinov, ekstrahiranih iz pegastega badlja, kljub temu izredno nizke, zaradi česar bo v prihodnje potrebnih še veliko raziskav, da bi to lahko izboljšali.
Ključne besede: globoko evtektična topila, pegasti badelj, silimarin, zelena kemija, silybum marianum
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1371; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici