1. Prostorska in časovna variabilnost lobanje navadnega polha (Glis glis)Eva Oblak Zvonar, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem analizirala variabilnost dorzalne strani lobanje navadnega polha (Glis glis). Preverjala sem obstoj razlik med spoloma, med različnimi starostnimi skupinami in med skupinami živali z različnih območij ter med polhi, ulovljenimi v različnih letih na istem območju.
V analizo sem vključila 445 lobanj polhov, ulovljenih na šestih območjih Slovenije. Na dorzalni strani lobanje sem določila 14 oslonilnih točk in z metodami geometrijske morfometrije ovrednotili variabilnost v velikosti lobanje in v obliki lobanje. Kategorije, ki sem jih upoštevala v analizah so bile: spol (samci, samice), starost (šest starostnih skupin, glede na erupcijo zob in datum ulova), lokaliteta (Korinj, Krim in Prestranek) in leto ulova (1997, 1999 in 2001).
Ugotovila sem, da se samci in samice navadnega polha, tako v velikosti, kot tudi v obliki lobanje, med seboj ne razlikujejo. Razlike so bile izrazite med starostnimi skupinami, saj tekom ontogenetskega razvoja lobanja raste in se razvija.
V analizi variabilnosti dorzalne strani polšje lobanje sem ugotovila, da je velikost lobanje časovno, ne pa tudi prostorsko variabilna. Menim, da je za časovno variabilnost dorzalne strani lobanje, tako v velikosti kot v obliki, posledica dostopnosti hrane. Primarna hrana polha je bukov žir, njegov obrod se od leta do leta močno razlikuje. Za pojasnitev povezanosti obroda žira in morfološke variabilnosti bodo potrebne nadaljnje raziskave. Prostorska variabilnost je verjetno posledica prilagoditev na lokalne ekološke razmere, torej odziv fenotipa na klimo in druge dejavnike.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, prostorska variabilnost, časovna variabilnost, Glis glis, lobanja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 1566; Prenosov: 156
 Celotno besedilo (2,38 MB) |
2. Ontogenetska variabilnost lobanje navadnega polha, glis glis (linnaeus, 1766)Rok Čuš, 2018, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge je bil pojasniti ontogenetski vidik morfometrične variabilnosti lobanje navadnega polha (Glis glis). Material je obsegal različne starostne kategorije od mladičev, ob zapustitvi gnezda, do odraslosti. Vzorec je predstavljalo 233 lobanj navadnega polha s Krima, Slovenija. Morfometrična analiza lobanje je bila izvedena na ventralni strani lobanje. Na fotografijah z ventralne perspektive sem določil 22 oslonilnih točk. Osebki v vzorcu so bili razporejeni v 6 starostnih skupin na osnovi erupcije kočnikov. Z metodami geometrijske morfometrije sem pokazal, da ni signifikantnih razlik v velikosti ali v obliki lobanje med spoloma, zato sem v analizah združil oba spola. Tako v velikosti kot v obliki je izstopala starostna skupina 6. To je bilo pričakovano, saj so bili vanjo uvrščeni odrasli osebki v drugem letu življenja ali starejši. Mlajši osebki so imeli bobnični mehur in zobni niz relativno večja, kar kaže na alometrično rast tekom postnatalnega razvoja. Različni deli lobanje ne rastejo z enako hitrostjo ali pa ne rastejo v istem obdobju življenja. Za navadnega polha je značilno pozno poleganje mladičev. V primerjavi z evropsko tekunico (Spermophilus citellus) lobanja navadnega polha raste do dvakrat hitreje.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, alometrija, ontogenija, Glis glis
Objavljeno v DKUM: 06.04.2018; Ogledov: 1973; Prenosov: 218
Celotno besedilo (2,36 MB) |
3. Ontogenetski vidik modularne organizacije lobanje navadnega polha, Glis glis (Linnaeus, 1766)Saša Zavratnik, 2017, magistrsko delo Opis: Glodavci spadajo med najuspešnejše sodobne sesalce. Lobanja sesalcev je kompleksna struktura, primerna za proučevanje postnatalne ontogenije pri malih sesalcih. Deluje kot celota, deli pa so med seboj neenakomerno povezani in razdeljeni v module. Material, uporabljen v študiji, so bile ventralne strani lobanj navadnega polha, Glis glis (Linnaeus, 1766) iz lokalitete Krim, Slovenija, shranjene v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Lobanje smo na podlagi erupcije meljakov razdelili v šest starostnih skupin. Raziskovali smo postnatalno variabilnost v obliki in velikosti ventralne strani lobanje, predvsem z vidika modularne organizacije, morfološke integracije ter alometrije. Do sedaj podobna raziskava še ni bila izvedena. Z metodami geometrijske morfometrije smo primerjali stopnjo modularnosti med juvenilnimi in adultnimi osebki. Hipotetično modularnost smo na osnovi Escoufierjevega RV koeficienta testirali na 224 lobanjah. Hipotezo o modularnosti pri mladih živalih smo zavrnili, pri odraslih osebkih pa so rezultati delno podprli delitev lobanje na obrazni in možganski del. Stopnja integracije med moduloma je večja pri mladih osebkih in se s starostjo zmanjšuje. Lobanja navadnega polha raste alometrično. Čeprav je lahko alometrija močan integracijski faktor, je imela na hipotetično modularnost lobanje navadnega polha majhen vpliv. Sklepamo, da je sprememba v stopnji integracije med obraznim in možganskim delom lobanje v času ontogenije posledica specializacije obeh funkcionalnih modulov ter prehoda s sesanja mleka na mehansko obdelavo trše hrane.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, modularnost, alometrija, RV koeficient, ontogenija, lobanja, Glis glis
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1471; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. Filogeografija in populacijska biologija navadnega polha (Rodentia: Gliridae: Glis glis) na jadranskih otokihToni Koren, 2015, doktorska disertacija Opis: Navadni polh, Glis glis, je vrsta glodavca, ki je splošno razširjena v Evropi, severni Turčiji, na Kavkazu in v severnem Iranu. Areal vrste se večinoma prekriva z območjem listopadnega gozda. Polh je hibernator, občutljiv tako na klimatske kakor tudi druge okoljske dejavnike, zatorej je pomemben bioindikator okoljskih sprememb. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v biologijo otoške populacije navadnega polha in analizirati filogenetsko strukturo šestih otoških populacij v Jadranu. Zanimalo nas je ali so otoške populacije podvržene t.i otoškemu efektu. Za primerjavo smo uporabili podatke dolgoročnega monitoringa vrste na Kočevskem rogu. Grobe značilnosti populacij so bile zelo podobne, saj smo pri obeh opazili pojave absentizma, izpada razmnožavanja in zimske hibernacije. Populacija z otroka Cres kaže jasne znake otoškega efekta: višjo populacijsko gostoto, nižji reproduktivni vložek po posamezniku (vključujoč manjše velikosti legla) ter počasnejše pridobivanje teže pri juvenilnih primerkih. Opažene so bile manjše razlike med aktivno dobo, celotna telesna teža pa se med populacijama skoraj ni razlikovala. Pri filogenetskem delu raziskave smo analizirali strukturo jadranskih populacij navadnega polha, ki so bile ločene od celine po glacialni transgresiji pred približno 10 kya. Navadni polh je dobro vgnezden v širok arhepelaški biogeografski sistem, predvidoma zaradi svoje in-situ preživetja v času izolacije celotnega sistema. Če je temu tako, genetski profil otoških populacij ni bil izpostavljen učinku ozkega grla pred ≈2 kya, ter je tako obdržal genetsko diverziteto celine. Hipotezo smo preverili z analizo fragmenta gena za citokroma b pri 50 polhih s šestih otokov, 10 primerkih z vzhodnojadranskih polotokov (Istra in Pelješac), ene lokacije v Srbiji ter treh lokacij iz Makedonije. Dva nova haplotipa iz Makedonije sta sovpadala z makedonsko filogeografski linijo, medtem kot je preostalih 9 haplotipov tvorilo nepodprto podlinijo (Jadranska haplo-skupina) znotraj široko razširjene Evropske linije. Šest jadranskih haplotipov je bilo endemičnih za določen otok in samo en haplotip je bil prisoten tako na otoku kakor na celini. Zgolj 1-2 mutacijska koraka sta ločila endemične otoške haplotipe od Evropske linije. Predpostavljen časovni okvir ločitve (i.e. 2 kya) otoških populacij polha ne sovpada z okoljsko dinamiko Jadranske regije v času zadnjega glacialnega vrhunca.
Ključne besede: Glis glis, otoška biogeografija, otoški efekt, populacijska biologija, filogeografija, citokrom b
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 2121; Prenosov: 253
Celotno besedilo (3,93 MB) |
