| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 196
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Klavirska dela Ravela in Debussyja v povezavi z impresionističnim slikarstvom : magistrsko delo
Nina Osenjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Impresionizem je umetnostni slog, ki se je najprej razvil v slikarstvu in kasneje v glasbi. Razvil se je v poznem 19. stoletju v prestolnici Francije. Impresionistični slikarji so s svojim nekonvencionalnim pristopom k obravnavanju barv, ustvarjanjem v naravi ter uporabo kratkih, nejasnih potez in linij skupaj z upodabljanjem trenutnih vtisov in naravnih motivov močno vplivali na takratne skladatelje, zlasti na Debussyja ter posredno tudi na Ravela. Pod močnim vplivom simbolizma sta skladatelja zamajala temelje tradicionalne harmonije z vpeljavo novih lestvic in modalnosti, obogatila akorde s kromatičnimi odtenki, svobodno uporabljala disonance, eksotične ritme, zvočne efekte in ter razširila zvočno paleto z vključevanjem manj uveljavljenih instrumentov. V osrednjem delu zaključnega dela obravnavamo in raziskujemo vzporednice med francoskimi impresionističnimi slikarji in klavirskimi deli glasbenih impresionistov, pri čemer v ospredje postavljamo Ravela. Na podlagi literature ugotavljamo njegovo povezavo z njegovimi sodobniki, pri čemer se kaže vpliv predvsem Debussyja in ustvarjalcev kot sta Satie in Fauré. Čeprav so delili nekatere skupne estetske in slogovne značilnosti, je Ravel sčasoma oblikoval svoj prepoznaven glasbeni jezik, ki sega preko zgolj impresionističnih okvirjev. Z večjim poudarkom na klasicističnih oblikovalnih nazorih ga označujemo kot ''klasika impresionizma''. V zaključnem delu na podlagi Skrjabinove sinestezije, kjer povežemo barvo in zvok, in izbranih štirih klavirskih skladbah Ravela in Debussyja iščemo vzporednice z impresionističnimi slikarji.
Ključne besede: impresionizem, slikarstvo, glasba, poezija, klavir, Claude Debussy, Maurice Ravel, sinestezija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (6,24 MB)

2.
Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka : diplomsko delo
Anamarija Peček, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna. Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
Sodobne raziskave o poučevanju glasbe v Sloveniji
2024, znanstvena monografija

Opis: Monografija »Sodobne raziskave o poučevanju glasbe v Sloveniji« v 15 poglavjih celovito obravnava različne vidike poučevanja glasbe na različnih ravneh vzgoje in izobraževanja. Poudarja pomen glasbeno-didaktičnih iger za razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok, učinke glasbenih dejavnosti na socialne interakcije v zgodnjem otroštvu in izzive vključevanja glasbeno-plesnih dejavnosti v vrtcih s programom montessori. Raziskuje medpredmetno povezovanje glasbe in likovne umetnosti, izzive načrtovanja glasbene umetnosti, glasbeno ustvarjalnost v osnovni šoli in vključevanje elementov glasbene terapije. Analizira zastopanost glasbenih zvrsti v mladinskih romanih, vlogo učiteljev pri razvoju talenta, uporabo interaktivnih učnih gradiv in tehnologije v glasbenem pouku, optimalno motivacijsko okolje v glasbenih šolah, oblikovanje glasbene samopodobe in specifike glasbenega izobraževanja na območju Slovenske Istre. Izsledki predstavljenih raziskav prispevajo k razvoju področja didaktike glasbe in predstavljajo temelj za izboljšanje »glasbenih« praks v slovenskem izobraževalnem sistemu.
Ključne besede: glasba, glasbene dejavnosti, glasbene vsebine, glasbeno izobraževanje, poučevanje glasbe
Objavljeno v DKUM: 13.03.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (6,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Načrtovanje ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vrtcu : diplomsko delo
Ana Šart, 2024, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej opredeljena pojma ustvarjalnosti in glasbene ustvarjalnosti, pri slednji zasledimo tudi faze ustvarjalnega procesa in model ustvarjalnega mišljenja v glasbi. Opredeljena je tudi vloga ustvarjalnosti v Kurikulumu za vrtce. Poleg glasbenih dejavnosti v vrtcu so v ospredju še glasbenoustvarjalne dejavnosti, opredeljena je vloga vzgojitelja pri spodbujanju glasbene ustvarjalnosti v vrtcu ter povezanost glasbene ustvarjalnosti z razvojem glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, izvedene na vzorcu 149 vzgojiteljev, s katero se je ugotavljala kvantiteta in kvaliteta načrtovanja glasbenih dejavnosti s poudarkom na ustvarjanju v glasbi in ob njej ter pogostost izražanja interesa otrok do posameznih glasbenih dejavnosti. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da nekatere ustvarjalne glasbene dejavnosti v večji meri izvajajo vzgojitelji 2. starostnega obdobja kot vzgojitelji 1. starostnega obdobja, za nekaj ustvarjalnih glasbenih dejavnosti pa se je izkazalo, da jih izvajajo tako vzgojitelji v 1. starostnem obdobju kot vzgojitelji v 2. starostnem obdobju. Z raziskavo je bilo ugotovljeno tudi, da otroci najpogosteje izražajo interes za poslušanje glasbe, petje pesmi in gibanje ob glasbi.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, vrtec, vzgojitelji.
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra : magistrsko delo
Maja Idoska, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili značilnosti otrok z MAS, primanjkljaje na socialnem področju in njihovo vključenost v vzgojo in izobraževanje. Nadalje bomo predstavili glasbo v povezavi z avtizmom in bomo podrobneje opisali možnosti razvijanja socialnega razvoja skozi glasbo ter izvedbo glasbene umetnosti v osnovni šoli s prilagojenim programom (OŠPP). Temu sledi predstavitev glasbenih dejavnosti in vloge ter kompetence učitelja pri poučevanju glasbene umetnosti. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati, kako učitelji dojemajo vlogo glasbenih dejavnosti pri pouku in proučiti njihovo poznavanje le-teh ter njihovih možnostih vpliva na socialni razvoj učencev z MAS. Proučili bomo pogostost njihove uporabe glasbenih dejavnosti pri pouku in mnenje o koristnosti teh za otroke z MAS. Prav tako je namen ugotoviti njihovo doživljanje lastne kompetentnosti za poučevanje glasbene umetnosti v OŠPP. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev prepoznava pozitivne učinke glasbenih dejavnosti na socialni razvoj učencev z MAS. V pogostosti uporabe glasbenih dejavnosti pri uri glasbene umetnosti glede na starost anketirancev ni bilo statistično značilnih razlik, vendar pa so rezultati pokazali, da se mlajši učitelji bolj strinjajo s trditvijo, da lahko otroci z MAS z glasbo usklajujejo in nadzorujejo svoje socialne interakcije ter da lahko glasba podpre povezanost s skupino za otroke z MAS. Ugotovljeno je bilo, da obstaja korelacija med oceno kompetentnosti anketirancev na glasbenem področju ter pogostostjo uporabe glasbenih dejavnosti, vendar le med določenimi pari spremenljivk. Podatki kažejo, da višja kot je kompetentnost anketirancev na glasbenem področju, v večji meri se strinjajo, da glasba pri učencih z MAS pozitivno vpliva na omenjene socialne vidike.
Ključne besede: Glasba, glasbene dejavnosti, motnje avtističnega spektra, socialni razvoj
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Marketinški načrt glasbenega izvajalca Emkeja
Veronika Alatič, 2023, diplomsko delo

Opis: Izdelava marketinškega načrta je ustaljena praksa v podjetjih, ki podjetjem predstavlja okvir za analizo okolja, v katerem delujejo, postavljanje ciljev podjetja in oblikovanje marketinških aktivnosti za dosego želenih ciljev ter pomaga oceniti ustreznost virov za izvajanje aktivnosti. Marketinško načrtovanje pa je pomembno tudi za glasbenike in vse ostale zaposlene v glasbeni panogi, saj morajo pravilno načrtovati, kako izvajati določene marketinške aktivnosti za doseganje ciljnega občinstva in ostalih ciljev. Prav tako pa morejo vedeti, ali imajo za dosego ciljev potrebne vire in ali jih je mogoče dosegati v okolju, v katerem delujejo. V diplomskem delu smo proučevali vlogo marketinškega načrta v podjetjih, njegove sestavne dele in vsebino ter vse to predstavili na praktičnem primeru z izdelavo marketinškega načrta za glasbenega izvajalca Emkeja. Opredelili smo, kaj je marketinški načrt in kateri so njegovi deli. Te smo nato podrobno predstavili in opisali. Pojasnili smo, kakšno vlogo ima opredelitev poslanstva in kakšna je pomembnost analize lastnih sposobnosti, ožjega in širšega zunanjega okolja, ki izoblikujejo SWOT-analizo. Prav tako smo proučevali postavljanje strateških in taktično-operativnih ciljev, marketinške aktivnosti na področjih izdelka, cene, marketinških poti in marketinškega komuniciranja ter sestavo finančnega načrta. V praktičnem delu diplomskega dela smo pripravili marketinški načrt za glasbenega izvajalca Emkeja. Ugotovili smo, da ima Emkej veliko virov za ustvarjanje glasbe, kot so glasbeni studio, skupina glasbenih producentov in lastni bend. Izdal je že številne glasbene albume v digitalni in fizični obliki, ki jih distribuira prek digitalnih in nedigitalniih platform. Pri promociji svoje glasbe pa glasbeni izvajalec uporablja različne vrste komuniciranja prek digitalnih medijev, odnose z javnostmi, torej s pomočjo medijev pridobiva publiciteto. Svojo glasbo predstavlja tudi na svojih koncertih v različnih krajih po Sloveniji. Razvoj tehnologije je prinesel veliko inovacij, ki omogočajo boljše delovanje glasbenikov, vendar pa se ti še vedno srečujejo s težavami, kot je primerno plačilo za avtorske pravice. Na koncu diplomskega dela smo podali kritično oceno, ki zajema predloge, ki lahko glasbenemu izvajalcu pomagajo pri izboljšanju marketinškega načrta.
Ključne besede: marketinški načrt, marketinške aktivnosti, odjemalci, konkurenti, analiza zunanjega okolja, glasba, Emkej
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 263; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
Peter Planyavsky in analiza njegovih skladb Toccata alla Rumba in Vier Stücke für die Trompetenuhr : magistrsko delo
Ana Glušič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljam življenje in delo dunajskega skladatelja, organista, cerkvenega glasbenika, dirigenta, pedagoga in improvizatorja Petra Planyavskega. Kot skladatelj se je v veliki meri posvečal orgelskim skladbam, napisal je tudi številna dela za zbor, orkester, komorne sestave, pa tudi veliko priredb, predvsem liturgičnih del. Njegov opus je v magistrskem delu sistematično naveden. Planyavsky je prepoznaven po svojem značilnem humorju, ki ga vnaša tudi v komponiranje, kar predstavim v okviru analize njegovih skladb Toccata alla Rumba in Vier Stücke für die Trompetenuhr. Toccata alla Rumba – napisana leta 1971 za orgle – je izvajalsko nekoliko zahtevnejša, zato je moj doprinos tudi v priporočilih za vadenje in izvajanje. Delo Vier Stücke für die Trompetenuhr, napisano leta 1985, prav tako za orgle, pa je pravzaprav cikel štirih parodičnih skladb s predpisano nenavadno registracijo z jezičniki, ki ji v magistrskem delu posvetim precej pozornosti.
Ključne besede: Peter Planyavsky, orgelska glasba, Toccata alla Rumba, Vier Stücke für die Trompetenuhr, humor v glasbi, parodija
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

8.
Analiza izbranih otroških književnih del in njihova integracija z glasbenimi dejavnostmi v vrtcu : diplomsko delo
Polonca Štampar, 2023, diplomsko delo

Opis: Otroka književna dela čustveno bogatijo. Preko njih se otrok uči in vzgaja. Vrednost dobro izbranega in kakovostnega književnega dela je prav tako pomembna kot vrednost dobro izbrane igrače. Povezava z glasbo otroku omogoči bogato doživljanje književnega dela. Namen diplomskega dela je bil analizirati deset izbranih književnih del in jih obogatiti z glasbenimi dejavnostmi v vrtcu. Ta so: Cvetka Bevc: Klavirski duhec Jošti (2005), Cvetka Bevc: Pesem za vilo (2009), Andrea Hoyer: Na koncertu (1999), Andrea Hoyer: V glasbeni šoli (1998), Tinkara Kovač: Tinka Tonka flavtofonka in neandertalčeva piščal iz divjih bab (2017), Svetlana Makarovič: Mesečinska struna (2014), Collin Maclntyre: Zdolgočaseni boben (2019), Moritz Petz: Kdo tako grdo poje? (2014), Anja Štefan: Čmrlj in piščalka (2019) in Zaf Zapha: Yemaya: glasbeno popotovanje v Latinsko Ameriko (2010). V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična izhodišča o teoriji slikanic in teoriji glasbenih dejavnosti. Uporabljena je bila multimodalna analiza izbranih slikanic glede na interakcijo med besedilom in ilustracijami (glavni literarni liki, književni čas, književni prostor, razpoloženje, stranski liki, pripovedovalec, snov, tema, motivi, zgradba in zgodba). Za diplomsko nalogo je bila izbrana kakovostna literatura, ki se povezuje z drugim predmetnim področjem – glasbo.
Ključne besede: glasbena književna dela, analiza književnih del, glasba, glasbene dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

9.
Dejavniki razvoja glasbenega talenta na področju narodnozabavne glasbe : magistrsko delo
Davorin Bek, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava teoretično podlago s področja nadarjenosti, ki je lahko specifična ali pa splošna, ter razvojne modele nadarjenosti, razvite v okviru raziskovanja talenta in nadarjenosti. Med njimi izstopata Gagnéjev model nadarjenosti in Münchenski model, ki sta v pričujočem magistrskem delu podrobneje predstavljena. Nadalje se teoretični del osredotoča še na prepoznavanje posebnih sposobnosti, tipe nadarjenosti in notranje ter zunanje dejavnike razvoja talenta. Namen raziskave v okviru magistrskega dela, v kateri je sodelovalo 240 oseb, je bil preučiti vpliv dejavnikov razvoja glasbenega talenta v obdobju od 6. do 10. leta starosti. V ta namen smo na podlagi preučene literature oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali med člane narodnozabavnih glasbenih zasedb iz celotne Slovenije. Z uporabo 7-stopenjske lestvice smo preučevali vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na razvoj glasbenega talenta in preverjali, ali obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, doseženo stopnjo glasbene izobrazbe ter predajanje glasbenega znanja v obdobju med 6. do 10. letom starosti. Glede na starost in dejstvo, ali posameznik predaja glasbeno znanje dalje ali ne, statistično pomembnih razlik v vplivu dejavnikov razvoja glasbenega talenta z našo raziskavo nismo ugotovili. Obstajajo pa statistično pomembne razlike pri dejavnikih razvoja glasbenega talenta glede na stopnjo dosežene izobrazbe in glede na spol.
Ključne besede: Glasbeni talent, dejavniki razvoja glasbenega talenta, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, narodnozabavna glasba.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

10.
Vpliv glasbenih dejavnosti na otroka z gibalno oviranostjo v predšolskem obdobju : magistrsko delo
Nuša Balažic, 2022, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrskega dela so podrobneje opisani vzroki, stopnje in definicija gibalne oviranosti, ki jih je v pedagoškem delu dobro poznati, če imajo strokovni delavci v skupini oz. oddelku otroka z gibalno oviranostjo. Teoretični del se poleg podrobnega opisa otrok z gibalno oviranostjo nanaša še na glasbene dejavnosti v vrtcu, cilje glasbene terapije in opis vpliva, ki ga imajo različne glasbene dejavnosti na otroka z gibalno oviranostjo. Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako glasbene dejavnosti vplivajo na deklico z zmerno gibalno oviranostjo, ki je vključena v predšolsko okolje. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z deklico, njeno mamo in vzgojiteljico, smo ugotovili, da deklica rada sodeluje v glasbenih dejavnostih tako v domačem okolju kot v predšolski skupini. S pomočjo enoletnega naključnega opazovanja v predšolski skupini smo ugotovili, da glasbene dejavnosti pozitivno vplivajo na počutje deklice z gibalno oviranostjo in ji omogočajo vključevanje v skupino vrstnikov. S pomočjo opazovanja smo ugotovili tudi, da se deklica najraje udeležuje plesnih dejavnosti, pevskih dejavnosti in nekoliko manj pa uživa pri igranju, kjer se mora posebej osredotočati na delovanje rok in prstov.
Ključne besede: otroci z gibalno oviranostjo, glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbena terapija, glasba in otroci z gibalno oviranostjo
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 1.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici