SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
MOTORIČNE SPOSOBNOSTI PET LET STARIH OTROK V NOVOMEŠKIH VRTCIH
Melita Kmet Ličen, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalne sposobnosti pet let starih otrok v novomeških vrtcih smo skušali prikazati razlike v doseganju rezultatov pri testiranju otrok, starih štiri, pet in šest let. Otroke smo testirali s pomočjo osmih testov gibalnih sposobnosti in gibalnih znanj, s katerimi smo ugotavljali stopnjo razvitosti gibalnih sposobnosti in nivo gibalnih znanj pri otrocih. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti otrok, ugotavljali razlike med spoloma v stopnji razvitosti gibalnih sposobnosti, opredelili pojme gibalna znanja, gibalna kompetenca, gibalne spretnosti ter podrobneje predstavili gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testiranj 104-ih otrok, starih od štiri do šest let, v novomeških vrtcih. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da obstajajo razlike v stopnji razvitosti gibalnih sposobnosti glede na spol in starost otrok. Starejši otroci so v primerjavi z mlajšimi otroki v povprečju dosegali boljše rezultate. Pri testiranju je bilo vidno, da dečki običajno dosegajo boljše rezultate pri testih gibalnih sposobnosti za regulacijo energije, medtem ko so deklice dosegale boljše rezultate pri testih gibalnih sposobnosti za regulacijo gibanja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna znanja, gibalna kompetenca, regulacija energije, regulacija gibanja
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 1713; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (387,94 KB)

2.
VPLIV GIBALNIH ZNANJ NA GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROK
Tina Primožič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv gibalnih znanj na gibalne sposobnosti otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene gibalne sposobnosti in gibalna znanja otrok, vpliv staršev na ustvarjanje gibalnih znanj otrok in pomen, ki ga imajo gibalne dejavnosti za ustvarjanje gibalnih kompetenc. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 38 otrok, starih pet let, in rezultati anketnega vprašalnika njihovih staršev. Rezultati motoričnih testov so pokazali, da so dečki dosegli boljše rezultate od deklic, starejši otroci so bili uspešnejši od mlajših otrok, otroci z višjim indeksom telesne mase (ITM) so dosegli boljše rezultate od otrok z nižjim indeksom telesne mase (ITM) in da gibalna znanja pozitivno vplivajo na gibalne sposobnosti otrok. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da se mlajši starši več ukvarjajo s športom skupaj z otrokom kot starejši starši, otroci staršev, ki so bili kot otroci tudi sami športno aktivni, so bili bolj športno aktivni kot otroci, katerih starši se kot otroci niso ukvarjali s športom.
Ključne besede: Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalna znanja, gibalne kompetence, indeks telesne mase, vloga staršev
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 3173; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (578,48 KB)

3.
UPORABA OTROKOM PRILAGOJENE TRIM STEZE V VRTCU
Nika Kajzer, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil proučiti pomen uporabe otrokom prilagojene trim steze v vrtcu in ugotoviti, ali načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost na otrokom prilagojeni trim stezi vpliva na njihov gibalni razvoj in na razvoj njihovih telesnih razsežnosti. V teoretičnem delu smo najprej predstavili značilnosti ter zgodovino trim stez ter predstavili trim stezo v Vrtcu Trbovlje, ki je edinstvena v slovenskem prostoru. V nadaljevanju so opisane gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj in gibalna znanja ter vpliv teh na gibalni razvoj. Predstavljene so tudi kompetence vzgojitelja na področju gibanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati dvomesečnega pedagoškega eksperimenta. Rezultate smo analizirali ter primerjali med eksperimetalno skupino, ki je bila v času eksperimenta deležna načrtovane in redno izvajane gibalne dejavnosti na njej prilagojeni trim stezi, ter med kontrolno skupino, ki teh ni bila deležna. Ugotovili smo, da so na inicialnem testiranju motoričnih sposobnosti otroci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine ter da so otroci eksperimentalne skupine te rezultate na finalnem testiranju izboljšali v primerjavi z otroki kontrolne skupine, ki so na finalnem testiranju dosegli slabše rezultate. Ugotovili smo, da načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost ne vpliva na razvoj telesnih značilnosti. Na osnovi rezultatov pedagoškega eksperimenta zaključujemo, otrokom, ki so bili vključeni v raziskavo, njim prilagojena trim steza pozitivno vpliva na njihov gibalni razvoj.
Ključne besede: načrtovana gibalna dejavnost, trim steza, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, gibalni razvoj, telesne razsežnosti, kompetence vzgojitelja.
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2346; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
VPLIV DRUŽINSKEGA OKOLJA NA GIBALNE SPOSOBNOSTI IN TELESNE ZNAČILNOSTI OTROK
Katja Muršec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv družinskega okolja na gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok smo želeli z empiričnimi rezultati testov gibalnih sposobnosti ugotoviti stanje gibalnih sposobnosti otrok in s pomočjo anketnega vprašalnika raziskati vpliv družinskega okolja na gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok. V teoretičnem delu so predstavljene telesne značilnosti in gibalne sposobnosti predšolskih otrok ter njihova gibalna znanja. Opisan je pomen gibalnih dejavnosti za celosten razvoj otroka, življenjska okolja otroka v predšolskem obdobju, vloga okolja pri gibalnem razvoju otroka ter vpliv gibalnih dejavnosti za celosten razvoj otroka. Predstavili smo organizirane športno gibalne dejavnosti za predšolske otroke v Slovenskih goricah. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati testov na vzorcu 63 otrok ter rezultati anketnega vprašalnika njihovih staršev. Rezultati testov gibalnih sposobnosti so pokazali, da so bili starejši otroci uspešnejši kot mlajši otroci, otroci z nižjim indeksom telesne mase (ITM) so dosegli boljše rezultate kot otroci z višjim indeksom telesne mase (ITM) ter da so otroci, s katerimi se starši veliko ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, dosegli boljše rezultate na testih gibalnih sposobnosti kot otroci, s katerimi se starši manj ukvarjajo s športnimi dejavnostmi. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da se otroci staršev, ki se sami ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, več ukvarjajo s športom kot otroci staršev, ki se s športnimi dejavnostmi ne ukvarjajo, ter da se mlajši starši več ukvarjajo s športom skupaj z otrokom kot starejši starši.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, gibalna znanja, družinsko okolje
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 1629; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
NAČIN PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA OTROK V ČASU POČITNIC
Tamara Erbus, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Način preživljanja prostega časa otrok v času počitnic je sestavljeno iz teoretičnih izhodišč in empiričnega raziskovanja. V teoretičnem delu so predstavljene gibalne kompetence in telesne razsežnosti otrok, vpliv športnih aktivnosti na ustvarjanje gibalnih kompetenc, gibalnih znanj, razvoj gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti otrok ter pomen gibalno/športnega preživljanja prostega časa. V empiričnem delu so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 50 otrok, starih pet let in rezultati anonimnega anketnega vprašalnika njihovih staršev. Rezultati motoričnih testov so pokazali, da so fantje nazadovali v primerjavi z dekleti, otroci z višjim indeksom telesne mase (ITM) so dosegali boljše rezultate od otrok z nižjim indeksom telesne mase (ITM). Rezultati anonimnega anketnega vprašalnika so pokazali, da izobrazba staršev ne vpliva na gibalno aktivnost skupaj z otroki, da so športno neaktivni starši s svojimi otroki gibalno aktivni le ob koncu tedna ali nikoli, da staršem primanjkuje časa za skupno športno preživljanje časa z otroki in da je več kot polovica testiranih otrok vključenih v različne organizirane športne vadbe.
Ključne besede: gibalne kompetence, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, indeks telesne mase, telesne razsežnosti otrok, vloga staršev.
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 1660; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (656,05 KB)

6.
VPLIV ELEMENTARNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PRI PET LET STARIH OTROCIH
Maja Mauc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv elementarnih iger na usvajanja gibalnih znaj pri pet let starih otrocih je v teoretičnem delu posebna pozornost posvečena usvajanju gibalnih znanj pri pet let starih otrocih, vplivu elementarnih iger na usvajanja gibalnih znanj, sredstvom za razvijanje gibalnih sposobnosti, telesnim razsežnostim pet let starih otrok in možnostim za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu Vojnik. V empiričnem delu so navedeni rezultati pedagoškega eksperimenta, kjer so bili otroci eksperimentalne skupine deležni dodatnih gibalno/športnih dejavnosti za usvajanje gibalnih znanj, in otroci kontrolne skupine, ki pri teh dejavnostih niso sodelovali. Rezultati kažejo, da so otroci, ki so imeli strokovno, načrtovano in vodeno gibalno/športno dejavnost v času dveh mesecev, napredovali in dosegali boljše rezultate pri usvajanju gibalnih znanj kot pa otroci, ki niso bili deležni dodatnih športno/gibalnih dejavnostih za usvajanje gibalnih znanj.
Ključne besede: gibalna znanja, elementarne igre, gibalne sposobnosti, predšolski otrok, gibalne/športne dejavnosti.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2274; Prenosov: 548
.pdf Celotno besedilo (839,59 KB)

7.
VPLIV NAČRTOVANIH IN VODENIH GIBALNIH AKTIVNOSTI NA RAZVOJ KOORDINACIJE PRI TRI DO ŠTIRI LETA STARIH OTROCIH
Kristina Medvedec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih aktivnosti na razvoj koordinacije pri 3 do 4 leta starih otrocih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesne razsežnosti tri do štiri leta starih otrok, gibalne sposobnosti in gibalna znanja otrok, kjer smo se osredotočili na starost. Podrobneje smo predstavili koordinacijo gibanja, njen razvoj, vplivanja na koordinacijo in njen pomen. Predstavili smo tudi načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu, gibalno izkušenjsko bogato okolje in kompetence vzgojitelja na področju gibanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, kjer so bili otroci eksperimentalne skupine deležni dodatnih gibalno/športnih dejavnosti za razvijanje koordinacije gibanja, in otrok kontrolne skupine, ki pri teh dejavnostih niso sodelovali. Rezultati kažejo, da so tri do štiri leta stari otroci, ki so imeli v času pedagoškega eksperimenta dodatno, načrtovano in vodeno gibalno/športno dejavnost s poudarkom na koordinaciji gibanja, pri finalnem testiranju motoričnih sposobnosti dosegli boljše rezultate kot otroci, ki v tem času niso imeli dodatnih gibalno/športnih dejavnosti za razvoj motoričnih sposobnosti.
Ključne besede: telesne razsežnosti otrok, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, koordinacija gibanja, gibalne/športne dejavnosti, kompetence vzgojitelja
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 2722; Prenosov: 728
.pdf Celotno besedilo (961,31 KB)

8.
VPLIV ELEMENTARNIH IGER NA USVAJANJA GIBALNIH ZNANJ PRI DVE LETI STARIH OTROCIH
Sanja Marat, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv elementarnih iger na usvajanja gibalnih znanj pri dve leti starih otrocih smo želeli ugotoviti, ali načrtovane in strokovno vodene elementarne gibalne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj pri dve leti starih otrocih. V teoretičnem delu smo predstavili telesne razsežnosti otrok, opredeli pojme gibalne sposobnosti in gibalna znanja otrok, natančneje predstavili pomen elementarnih iger ter vpliv gibalno izkušenjsko bogatega okolja na usvajanje gibalnih znanj otrok in se seznanili, katere so kompetence vzgojitelja pri ustvarjanju gibalnih znanj otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, v katerem je sodelovalo dvajset otrok, starih od ena do dve leti. Otroke smo testirali s pomočjo štirih testov gibalnih znanj, s katerimi smo ugotavljali napredek gibalnih znanj v času eksperimenta. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je eksperimentalna skupina otrok dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina, kar pomeni, da je eksperimentalna skupina v dveh mesecih na podlagi načrtovanih elementarnih iger zelo napredovala. Obstajajo tudi razlike med spoloma, saj so deklice dosegale boljše rezultate kot dečki. Iz vseh podatkov pa lahko potrdimo, da načrtovane in strokovno vodene elementarne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj otrok.
Ključne besede: telesne razsežnosti otrok, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, elementarne gibalne igre, gibalno izkušenjsko bogato okolje, kompetence vzgojitelja
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2758; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (799,82 KB)

9.
VPLIV ELEMENTARNIH IGER ZA RAZVOJ GIBALNIH ZNANJ
Maja Jezernik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv elementarnih iger za razvoj gibalnih znanj je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene stopnje gibalnega razvoja otroka, vloga elementarnih iger v telesnem in gibalnem razvoju, gibalna znanja ter gibalno izkušenjsko bogato okolje. V empiričnem delu diplomskega dela pa so prikazani rezultati raziskave o vplivu elementarnih iger v predšolskem obdobju na razvoj gibalnih znanj pri otrocih. Raziskava je potekala v obliki pedagoškega eksperimenta. S testiranjem 38 otrok drugega starostnega obdobja in z obdelavo podatkov smo ugotavljali razliko v gibalnih znanjih med otroki, ki so dva meseca v okviru redne gibalne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene elementarne igre, in otroki, ki v tem času niso imeli posebnega poudarka na elementarnih igrah. Rezultati raziskave so naslednji: na začetnem in končnem testiranju ni bilo razlike med dečki in deklicami v rezultatih testiranja gibalnih znanj; na končnem testiranju so otroci eksperimentalne skupine dosegali boljše rezultate, kot otroci kontrolne skupine; načrtovane in strokovno vodene elementarne igre vplivajo na razvoj gibalnih znanj.
Ključne besede: gibalni razvoj otrok, elementarne igre, gibalna znanja v predšolskem obdobju, gibalno izkušenjsko bogato okolje.
Objavljeno: 12.12.2011; Ogledov: 1972; Prenosov: 603
.pdf Celotno besedilo (736,43 KB)

10.
VPLIV TEKALNIH ELEMENTARNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PET LET STARIH OTROK
Jožica Libman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Vpliv tekalnih elementarnih iger na usvajanje gibalnih znanj pet let starih otrok sta v teoretičnem delu opisana gibalni in telesni razvoj otrok, predstavljene so gibalne in funkcionalne sposobnosti ter gibalna znanja pet let starih otrok ter na teoretičnem nivoju opisane elementarne tekalne igre in predstavljene kompetence vzgojitelja na področju gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu so prikazani rezultati dvomesečnega pedagoškega eksperimenta z namenom ugotoviti vpliv elementarnih tekalnih iger na usvajanje gibalnih znanj. Namenski neslučajnostni vzorec predstavljajo pet let stari otroci, kot merski instrument je bilo uporabljenih devet motoričnih testov. Rezultati pedagoškega eksperimenta, pridobljeni na testiranjih in obdelani na nivoju osnovne deskriptivne statistike, dokazujejo, da načrtovane in strokovno vodene elementarne tekalne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj pri opazovanem vzorcu pet let starih otrok.
Ključne besede: Gibalna znanja, gibalne sposobnosti, elementarne tekalne igre, predšolski otrok.
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 2412; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (897,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici