| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MEDNARODNA ODGOVORNOST DRŽAV IN ORGANIZACIJ
Bojana Blazhevska, 2015, diplomsko delo

Opis: Mednarodno pravo je pomemben del strukture naše mednarodne družbe. Svojo pomembnost dolguje učinkovitosti ter sposobnosti se odzivati na spremembe. Z diplomskim delom smo prišli do zaključka, da je bila KMP tista, katera se je med prvimi začela zavzemati za razvoj mednarodnega prava in njegovo kodifikacijo. V diplomskem delu smo zajeli tudi pojem oziroma temo mednarodne odgovornosti ter smo ob tem ugotovili, da države niso edini subjekti mednarodnega prava, čeprav so primarni subjekti. Države imajo, kot primarni subjekti najobsežnejši rang pravic, vendar ne smemo pozabiti, da pravice pomenijo tudi odgovornost. Zraven držav so naštete še MO, posamezniki ter drugi subjekti, kateri za razliko od držav svoje pravice pridobivajo preko določenih inštitutov, izvedeno. Kot je navedeno v diplomskem delu obstajata dva osnovna načina pripisovanja ravnanja državi. Po prvem načinu se odgovornost pripiše na podlagi institucionalne povezave in velja za ravnanje osebe, skupine oseb ter se razširja na ravnanje oseb, ki formalnopravno niso organi, vendar izvršujejo državna pooblastila. Razlog za to obravnavo se opira na stališče, da država mora nadzorovati svoje organe, ker je njihova samostojnost le navidezna. Drugi način temelji na nadzoru ali vplivu, ki ga država vrši in se dejanski nadzor mora dokazovati za vsako ravnanje individualno. Če pogledamo v istem poglavju bomo ugotovili, da za MO veljajo precej drugačna pravila. Da bi lahko pripisali odgovornost MO mora biti sporno ravnanje izvedeno s strani njenega agenta, organa ter mora biti povezano z izvrševanjem uradnih funkcij. Ob koncu diplomskega dela lahko zaključimo, da se pravice držav in MO, čeprav so podobne, precej razlikujejo in to predvsem zaradi načina pridobitev pravic. Države svoje pravice pridobijo originarno in kot take imajo večji rang pravic, dokler MO svoje pravice pridobivajo derivativno preko inštrumentov prava. Posledica manjšega ranga pravic je manjši obseg odgovornosti, ki sledi MO-am, kjer za države kot primarne subjekte velja nasprotno in imajo s tem znatno večji obseg odgovornosti.
Ključne besede: Mednarodno pravo, Komisija za mednarodnega prava, Generalna Skupščina, kodifikacija, mednarodna odgovornost, države, mednarodne organizacije, pripisljivost.
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 707; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (169,95 KB)

2.
VLOGA GENERALNE SKUPŠČINE OZN PRI RAZVOJU MEDNARODNEGA PRAVA
Dejan Tulimirović, 2016, diplomsko delo

Opis: 23. septembra 2015 so v New Yorku obeležili 70-letnico delovanja Organizacije Združenih narodov. Ustanovljena je bila leta 1945 v San Franciscu kot mednarodni mehanizem, da se ne bi ponovile grozote 2. svetovne vojne. V teh letih je organizacija pomembno vplivala na učinkovitejše in aktivno reševanje političnih in drugih pravnih sporov med državami članicami in tudi nečlanicami OZN. Pomembno vlogo pri tem je igrala ravno Generalna skupščina OZN, ki pa je edini organ, pri katerem so zastopane vse članice OZN. Pristojnosti Generalne skupščine so ratione materiae k pomembnim vprašanjem mirnega reševanja sporov med državami na podlagi VI. poglavja Ustanovne listine Združenih narodov. Generalna skupščina OZN Izdaja predvsem neobvezujoče akte (priporočila), katera so le smernica za ravnanje držav, vendar se nekaterim deklaracijam in resolucijam daje izjemno velika teža pri vprašanjih, kako naj države ravnajo v primeru medsebojnih konfliktov v mednarodnih odnosih. Eden izmed poglavitnih virov mednarodnega prava so ravno mednarodne pogodbe (bilateralne, multilateralne) in mednarodnopravni običaji, vendar lahko umestimo tudi nekatere deklaracije in resolucije Generalne skupščine med novejše vire mednarodnega prava. Tako bo vloga Generalne skupščine v prihodnje vedno bolj vplivala na razvoj mednarodnega prava kot vira prava , hkrati pa kot svetovalka državam članicam OZN in s tem preprečevala nove krize med državami ter varovala celoten sklop človekovih pravic. V diplomski nalogi ravno obravnavam to večplastnost delovanja Generalne skupščine OZN in s tem vlogo tega osrednjega organa pri razvoju mednarodnega prava.
Ključne besede: Združeni narodi, Generalna skupščina OZN, deklaracije, resolucije, mirno reševanje sporov, progresivni razvoj in kodifikacija, odgovornost zaščititi
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 444; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici