| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenski vojaki na vzhodni fronti v prvi svetovni vojni: Od izbruha vojne do odprtja soške fronte
David Hazemali, 2016, magistrsko delo

Opis: Avstro-Ogrska je dočakala prvo svetovno vojno povsem nepripravljena. Spretni madžarski politiki in popuščanje le-tem s strani avstrijskega cesarja in madžarskega kralja Franca Jožefa sta bila faktorja, ki sta močno vplivala na to, da so avstro-ogrske oborožene sile, razdeljene na skupno vojsko, avstrijsko in madžarsko domobranstvo, postale številčno, predvsem pa tehnološko zaostale tistim iz drugih velesil takratnega sveta. Ko so vidovdanski streli v Sarajevu kulminirali v vzročno-posledičnih vojnih napovedih obeh formiranih se taborov, so se tudi nad slovenske domove zgrnili črni oblaki. Okrog 30.000 slovenskih vojakov je bilo skupaj s sto tisočimi vojaki drugih narodov dualistične monarhije poslanih v Galicijo, kjer jih je pričakala daleč številčnejša vojska ruskega imperija. V manj kot dveh mesecih od izbruha vojne je Avstro-Ogrska izgubila Galicijo in utrpela več kot sto tisoč mrtvih vojakov. Na teh bojiščih na vzhodni fronti, ki niso v prvih mesecih vojne v ničemer spominjala na tista iz drugih front, je padlo tudi na tisoče Slovencev. Krivdo za tak razplet gre pripisati avstro-ogrskemu generalštabu, ki ga je v tistem času poosebljal njegov načelnik Franz Conrad von Hötzendorf, ki je popolnoma podcenil udarno moč takrat sodobnega topništva in dajal primat pehoti in boju mož na moža. Tej katastrofi je v zimi 1914 – 1915 sledila še hujša, znana kot Karpatenwinter. Če je v bojih za Galicijo Conrad von Hötzendorf izgubil srce avstro-ogrske vojske, je v zimskih spopadih v Karpatih izgubil še tisto, kar je od vojske ostalo, skupaj s celo generacijo neutrjenih in neizšolanih rezervistov. Med pehotnimi polki, ki so utrpeli največje izgube, so bili tudi 'slovenski'. S padcem utrdbenega mesta Przemyśl 22. marca leta 1915 je bil poraz Avstro-Ogrske popoln in zgolj posredovanje Nemčije je dualistično monarhijo obvarovalo pred dokončno dezintegracijo. O tej moriji, ki velja za eno najmanj raziskanih aspektov prve svetovne vojne, smo nekaj ključnih fragmentov dobili iz ohranjene pisne zapuščine slovenskih vojakov, ki so jo doživeli.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, vzhodna fronta, slovenski vojaki, Avstro-Ogrska, Galicija
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 4913; Prenosov: 1129
.pdf Celotno besedilo (846,64 KB)

2.
Zgodovina Podružnične osnovne šole Trje
Nataša Grobelnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zgodovina Podružnične osnovne šole Trje, podružnice Osnovne šole Petrovče, in zajema 170 let šolstva v Krajevni skupnosti Galicija. Podružnična osnovna šola Trje je bila zgrajena leta 2002. V šolskem letu 2002/2003 je združila vse učence v krajevni skupnosti, ki so se do takrat šolali v dveh šolah, v Galiciji in Veliki Pirešici. Šola v Galiciji je bila ustanovljena leta 1845, ko je bil nameščen prvi učitelj Franc Kramar. Pouk je potekal v mali leseni cerkovnikovi kajži. Deset let kasneje so zgradili šolo, v kateri je pouk tekel do leta 2002. Šola je bila do leta 1890 enorazrednica, do leta 1956 pa samostojna osemletka. Po tem letu je postala štirirazrednica in podružnica Osnovne šole Žalec - vse do leta 1970, ko je postala podružnica Osnovne šole Petrovče. V njej je potekal kombiniran pouk. Velik prelom v zgodovini šolstva v današnji krajevni skupnosti se je zgodil leta 1908, ko je bila zaradi prevelikega števila otrok v Galiciji zgrajena šola v Veliki Pirešici. Šolski okoliš se je razdelil na dva dela. Šola je bila ob ustanovitvi dvorazredna, prvi učitelj je bil Josip Leskovar. Obe šoli sta prehodili različna obdobja v zgodovini, ki so bila šolstvu bolj ali manj naklonjena. Kljub posebnim pogojem dela, ki so bili značilni za šole na vasi, so skrbeli za kakovostno znanje učencev in strokovnost učiteljev. Šola v Veliki Pirešici je bila več kot dvajset let ena redkih na Celjskem, kjer so se izvajale hospitacije pedagoške gimnazije in akademije. Dejavnost je bila razširjena tudi na učitelje praktike, ki so učili kombinirane oddelke v celjski regiji, in za učitelje, ki so v tujini poučevali zdomske otroke. Uvedba devetletke, kombiniran pouk, občasno tudi izmenski pouk zaradi prevelikega števila otrok, ugodni demografski pokazatelji ter neustreznost in dotrajanost obeh šol so razlogi, zaradi katerih je bila zgrajena Podružnična osnovna šola Trje, ki je združila vse učence in povezala prebivalce. Razvila se je v sodobno, nadstandardno podružnično šolo s telovadnico in dobro opremljenimi učilnicami ter urejeno šolsko okolico. Število otrok narašča, demografski podatki kažejo, da se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnosti. Pouk poteka v petih oddelkih, od 1. do 5. razreda. Šola ima vizijo, ki so jo zapisali ob ustanovitvi. Skrbi za celostni razvoj učencev. Močno poudarja vseživljenjsko znanje in pomen vrednot, tudi ohranjanja kulturne dediščine v krajevni skupnosti in nasploh, ter pomen kvalitetnih odnosov in odprte komunikacije z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in tudi tistimi, ki niso neposredno vključeni vanj. Šola je nosilec kulturnega dogajanja v Krajevni skupnosti Galicija.
Ključne besede: šola, slovensko šolstvo, zgodovina, izobraževanje, kulturne dejavnosti, kronika šole, POŠ Trje, OŠ Petrovče, šolstvo v Galiciji, šolstvo v Veliki Pirešici, Krajevna skupnost Galicija, pomen za kraj
Objavljeno v DKUM: 03.11.2015; Ogledov: 2368; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici