| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kako učenci v 9. razredu razumejo in uporabljajo znanje o grafih pri reševanju nalog iz kemije
Nejc Podplatnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati vse možne načine razmišljanja, razumevanja in povezovanja pojmov šolarjev v osnovnih šolah glede uporabe znanj o grafih pri kemiji. Z raziskavo želimo ugotoviti, ali učenci uspešno prenesejo znanje, povezano z grafi funkcij, in ali znajo stroge matematične definicije uspešno uporabiti pri kemijskih ter realnih življenjskih primerih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskavi, je fenomenografija z intervjujem ob pisnem reševanju nalog, kjer je sodelovalo 30 učencev devetih razredov osnovnih šol iz šestih različnih oddelkov. Končna analiza je pokazala, da lahko rezultate razvrstimo v matematični in naravoslovni sklop. Pri matematičnem sklopu je šlo za sedem kategorij znanja z več podkategorijami, prav tako smo tudi pri naravoslovnem oziroma kemijskem sklopu uporabili sedem kategorij s podkategorijami. Učenci so bili tako pri enostavnejših primerih uspešni v približno 50-odstotkih. Težji primeri, po Gagneju problemskega znanja, pa učencem povzročajo nekaj več težav in je razumevanje zato slabše. Pri raziskavi smo naleteli na neskladje v učnih načrtih glede vpeljave termina neodvisne in odvisne spremenljivke, ki ga predstavimo in priporočamo, da se čimprej odpravi. Po odpravi neskladja bodo učitelji naravoslovnih in kemijskih vsebin imeli na področju grafov lažje delo, saj bodo učenci to znanje prenesli iz matematičnega področja in ga pri kemiji nadgradili. Učiteljem priporočamo, naj namenijo več pozornosti razumevanju grafov ne le izrisu in uporabi grafov kot ilustracij.
Ključne besede: osnovna šola, matematika, kemija, graf, funkcija, spremenljivka, fenomenografija, intervju, Gagnejeva taksonomija, učni načrt, kategorije razumevanja grafov
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 746; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

2.
VPLIV UČENJA IN POUČEVANJA MATEMATIKE NA REZULTATE NA NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA V NEKATERIH SLOVENSKIH REGIJAH
Polona Dovečar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv učenja in poučevanja matematike na rezultate na nacionalnem preverjanju znanja v nekaterih slovenskih regijah so prikazane metode in oblike dela pri pouku matematike, dejavniki učne uspešnosti, socialno-ekonomski dejavniki, družinsko okolje, pomen preverjanja in ocenjevanja znanja in pomen nacionalnega preverjanja znanja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako učenje in poučevanje matematike vplivata na rezultate na nacionalnem preverjanju znanja, primerjati pristope učiteljev Osrednjeslovenske, Podravske in Pomurske regije pri poučevanju ter spoznati odnos in stališče ravnateljev osnovnih šol do nacionalnega preverjanja znanja. V teoretičnem delu smo opredelili namen, cilje in organizacijo nacionalnega preverjanja znanja v Sloveniji ter opisali motivacijske in socialno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost učenca. V nadaljevanju smo se osredotočili na učiteljeve didaktične odločitve pri pouku matematike, pri čemer smo izpostavili učne oblike in metode ter njihovo uporabo in pomen. Posebno pozornost smo namenili tudi preverjanju in ocenjevanju znanja pri pouku matematike ter podrobneje opisali poznavanje in uporabo Gagnejeve taksonomije. Na koncu je predstavljeno ustno in pisno ocenjevanje znanja. V empiričnem delu diplomske naloge so prikazani rezultati, ki kažejo, da učitelji matematike premalo povezujejo matematične vsebine s primeri iz vsakdanjega življenja, premalo pa je tudi medpredmetne povezave. Statistično značilne razlike med regijami v metodah poučevanja so se pokazale pri metodi reševanja problemov, pri metodi razlage in razgovora, nadalje pri uporabi sodobne informacijske tehnologije in pri učiteljevih zahtevah ob preverjanju in ocenjevanju znanja. Stališča ravnateljev do nacionalnega preverjanja znanja so si enotna v tem, da posamezna šola primerja rezultate na nacionalnem preverjanju znanja z dosežki v državi, večina ravnateljev pa tudi trdi, da se dosežki šole upoštevajo pri načrtovanju nadaljnjega dela.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, motivacijski dejavniki, socialno-ekonomski dejavniki, učne oblike, učne metode, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, Gagnejeva taksonomija
Objavljeno v DKUM: 26.03.2012; Ogledov: 3315; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici