1. Interaktivna tvorba in prikaz obsežnih področij geometrijsko raznolikih dreves : doktorska disertacijaŠtefan Kohek, 2019, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov pristop za upodabljanje obsežnejših področij geometrijsko raznolikih dreves. Najprej predstavimo nov pristop za tvorbo geometrijskih modelov dreves, ki deluje s simulacijo toka delcev v smeri od listja proti deblu in tako omogoča določitev oblike drevesa na podlagi ovojnice krošnje. V nadaljevanju predlagamo vzporedno implementacijo za grafične procesne enote, ki omogoča interaktivno tvorbo geometrijsko raznolikih dreves med samim upodabljanjem brez opaznih zakasnitev. Večje število dreves prikažemo z interaktivno hitrostjo tako, da bližnja drevesa prikažemo v višjem nivoju podrobnosti in oddaljena v nižjem nivoju podrobnosti brez potrebe po obdelavi že ustvarjenih geometrijskih podatkov. Ker pri upodabljanju obsežnih gozdnih področij z geometrijskim pristopom ne moremo tvoriti vseh dreves naenkrat, v nadaljevanju disertacije predlagamo še nov pristop za volumetrično upodabljanje krošenj najbolj oddaljenih dreves znotraj grafičnega cevovoda. Predlagani pristop tvori listje implicitno med delovanjem algoritma metanja žarkov na grafični procesni enoti in ne zahteva tvorbe geometrijskih podatkov vnaprej. Tudi pri tem pristopu izhajamo iz opisa ovojnice krošnje, s čimer dosežemo enak videz krošenj kot v primeru tvorbe geometrijskih podatkov dreves. V nadaljevanju oba pristopa združimo v celovit pristop za interaktivno sprotno tvorbo in upodabljanje večjega števila dreves med sprehodom po sceni. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije ovrednotimo hitrost tvorbe in upodabljanja dreves, s čimer demonstriramo primernost predlaganega pristopa za interaktivno upodabljanje večjega števila dreves. Na trenutno dostopni strojni opremi lahko tvorimo drevesa, sestavljena iz več kot 400.000 členkov, v manj kot 25 ms, kar omogoča sprotno tvorbo večjega števila dreves med upodabljanjem. S tem ko tvorimo drevesa neposredno v želenem nivoju podrobnosti, oddaljena drevesa ustvarimo in prikažemo v krajšem času. Na koncu še pokažemo, da je volumetrično upodabljanje krošenj oddaljenih dreves brez vmesne tvorbe geometrijskih podatkov hitrejše kot na podlagi vnaprej pripravljenih geometrijskih podatkov. Ključne besede: algoritmi, modeliranje in simulacija, tvorba dreves, simulacija toka delcev, GPU, GPGPU, paralelno računanje, nivo podrobnosti, volumetrično upodabljanje, grafični cevovod, algoritem metanja žarkov Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 1921; Prenosov: 249
Celotno besedilo (23,68 MB) |
2. Algoritem za celostno vrednotenje fotovoltaičnega in vetrnega potenciala večjih geografskih območijNiko Lukač, 2016, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predlagamo nov algoritem za izračun fotovoltaičnega in vetrnega potenciala nad večjim geografskim območjem. Pri tem veliko geografsko območje predstavimo v topološki strukturi mreže, ki jo skonstruiramo iz visokoločljivostnih podatkov laserskega snemanja LiDAR. Najprej relativno, glede na lokacijo, izračunamo položaj Sonca, senčenje ter anizotropno obsevanje na površino, z upoštevanjem večletnih meritev direktnega in difuznega obsevanja. Izračunano trenutno vrednost globalnega obsevanja integriramo po času, pri čemer upoštevamo tudi od globalnega obsevanja nelinearno odvisno karakteristiko izkoristka (učinkovitosti) obravnavanega fotovoltaičnega sistema. V drugem delu doktorske disertacije predstavimo novo metodologijo za izračun vetrnega potenciala nad dano mrežo, kjer z računalniško simulacijo določimo vetrni tok kot skupek zračnih molekul z Lagrangeovo metodo hidrodinamike zglajenih delcev ter modelom turbulence temelječim na Reynoldsovim povprečenjem. Za izvedbo izračuna potencialnega gibanja vetra upoštevamo še večletne podatke meteoroloških meritev hitrosti in smeri vetra, s katerimi zgradimo logaritmični vetrni profil za določitev začetnih pogojev delcev vetra. Za izračun izhodne moči uporabimo nelinearno karakteristiko moči vetrne elektrarne, ki je odvisna od hitrosti vetra. Integracijo slednje po času uporabimo za napoved proizvodnje električne energije. Obe metodologiji združimo v predlagan algoritem, ki ga implementiramo na grafični procesni enoti s tehnologijo CUDA, s čimer dosežemo učinkovito paralelno izvajanje v doglednem času. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije s primerjavo izračunanih vrednosti in neodvisnih meritev ovrednotimo natančnost in točnost izračuna glede na vhodne podatke. Z algoritmom tudi vrednotimo fotovoltaični in vetrni potencial večjega geografskega območja mesta Maribor. Pri fotovoltaičnem potencialu v povprečju dosežemo točnost glede na podatke meritev do 97%, pri vetrnem potencialu pa do 92%. Ključne besede: algoritmi, modeliranje in simulacija, računalniška simulacija, daljinsko zaznavanje, meteorolov{s}ke meritve, podatki LiDAR, paralelno računanje, GPU, GPGPU, CUDA, fotovoltaiv{c}ni potencial, vetrni potencial, hidrodinamika zglajenih delcev Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 2372; Prenosov: 384
Celotno besedilo (5,62 MB) |
3. SOVJETSKA ZVEZA V LUČI SLOVENSKIH IN AMERIŠKIH ČASNIKOV V LETIH 1930-1945Milan Mrđenović, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem obravnaval prelomna leta razvoja sovjetskega stalinističnega sistema, ki je kasneje postal vzor mnogim drugim vzhodnoevropskim državam in tudi Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni. V diplomskem delu sem se osredotočal na mnenja, ki so ga o Sovjetski zvezi pisali slovenski in ameriški časniki tistega obdobja. Pri tem sem si v veliki meri pomagal z literaturo in spomini pomembnih osebnosti tistega časa. Naloga je osredotočena na pet ključnih poglavij, ki so zaznamovala zgodovino Sovjetske zveze v obdobju med leti 1930−1945. Gre za poglavja o stalinizmu, kolektivizaciji in industrializaciji, velikih čistkah, zunanji politiki in drugi svetovni vojni. S pomočjo virov in literature sem poskušal prikazati utrip razmišljanja takratnega časa. Zanimalo me je, koliko so Slovenci v Jugoslaviji in ZDA vedeli o Sovjetski zvezi. V vsakem poglavju se pojavi več ključnih tem, ki sem jih poskušal razložiti. Pojavljajo se teme o ideologiji stalinizma, komunizma, marksizma, delovanju tajne policije, partijskega aparata in delovnih taborišč, o lakoti v Ukrajini, Kominterni, čistkah v vojski in partiji, nemško-sovjetskem pakt, Hitlerju, Stalinu, Rooseveltu, ameriški pomoči med drugo svetovno vojno, ameriških Slovenci in njihovem odnosu do zavezništva s Sovjetsko zvezo itd. V zaključku diplomskega dela sem povzel bistvene ugotovitve iz vsakega poglavja. Ključne besede: Stalin, Sovjetska zveza, Rusija, Nemčija, ZDA, boljševiki, komunizem, partija, Rdeča armada, tajna policija, GPU, NKVD, politbiro, centralni komite, Kominterna, kolektivizacija, industrializacija, čistke, gulagi, montirani procesi, ljudska fronta, pakt, zakoni o nevtralnosti, posojilno-najemni zakon, konvoji, Roosevelt, Harriman, časnik. Objavljeno v DKUM: 15.02.2016; Ogledov: 1968; Prenosov: 304
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. PROGRAMIRANJE GPU Z OPENCLMatej Novak, 2013, diplomsko delo Opis: Grafični procesorji so v zadnjem desetletju napredovali v zmogljivosti in dostopnosti. Knjižnica OpenCL omogoča pisanje programov za različne strojne platforme, med drugim tudi za grafične procesne enote. V diplomskem delu opisujemo implementacijo urejanja velike količine podatkov s paralelnim algoritmom bitoničnega urejanja in paralelno filtriranje slik z uporabo Sobelovega filtra, ki se izvajata na grafični procesni enoti s pomočjo knjižnice OpenCL. Ključne besede: CPU, GPU, OpenCL, paralelno računanje, GPGPU Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 2378; Prenosov: 143
Celotno besedilo (2,79 MB) |
5. IZRAČUN SONČNEGA POTENCIALA IZ PODATKOV LIDAR NA GPUNiko Lukač, 2012, magistrsko delo Opis: Izračun sončnega potenciala iz podatkov LiDAR je eden iz med najbolj učinkovitih pristopov za iskanje primernih površin za namestitev fotovoltaičnih sistemov v urbanih področjih. Pri tem je potrebno upoštevat različne faktorje, ki vplivajo na natančnost izračuna, npr.: lokacija na Zemlji, topografija površja, senčenje, in zmanjševanje sončnega sevanja zaradi vplivov atmosfere ter oblakov. Čas izračuna se poveča, kadar je velikost podatkov znatno večja. Hitrejši izračun je sicer možen z uporabo superračunalnikov, vendar je cenovno neugoden za splošno uporabo. V tem magistrskem delu predstavimo učinkovito metodo za izračun sončnega potenciala iz podatkov LiDAR na grafičnem procesorju. Pri tem upoštevamo topografijo, pridobljeno iz podatkov LiDAR in statistične podatke sončnega obsevanja iz meritev s piranometrom. Večločljivostno globalno senčenje zaradi trdih objektov, in hevristično globalno senčenje zaradi vegetacije, dopolnjujeta predstavljeno metodo. Eksperimenti demonstrirajo učinkovitost in natančnost predstavljene metode. Ključne besede: sončni potencial, sončno obsevanje, fotovoltaika, podatki LiDAR, GPU, GPGPU, CUDA Objavljeno v DKUM: 04.09.2012; Ogledov: 3313; Prenosov: 459
Celotno besedilo (51,16 MB) |
6. Stresni dejavniki v Generalni policijski upravi : magistrsko deloAlen Vozelj, 2010, magistrsko delo/naloga Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, stres, stresni dejavniki, zadovoljstvo, Generalna policijska uprava, GPU, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 11.06.2010; Ogledov: 4103; Prenosov: 617
Celotno besedilo (44,68 MB) |
7. |